"Dajte nam film"

Zvenelo je obetavno. Zgodovinska drama; scenarij je spisal Zdravko Duša s pomočjo režiserja Karpa Godine, ki je posnel tri kultne slovenske filme, Splav meduze (1980), ki je po mnenju mnogih eden najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov, Rdeči boogie (1982) in Umetni raj (1990). Zgodba se dogaja v letu 1945, ob izteku druge svetovne vojne na Krasu kot tamponski coni med Italijo in Jugoslavijo, ki jo obvladujejo Američani. Ko se ti umaknejo, se glavna junakinja odpravi z njimi v Trst, nastopa v mjuziklu in se po neuspehu vrne domov v povojno slovensko bedo. Z otrokom, ki ga rodi vmes, se hoče vrniti v Trst, vendar jo na meji ubijejo, otroka pa pošljejo v Srbijo. Glavni igralci naj bi bili Silva Čušin, Tjaša Železnik, Polona Juh, Dragan Nikolić, Sebastjan in Boris Cavazza in drugi. Proračun je bil eden najdražjih v novodobni zgodovini slovenskega filma, 284 milijonov tolarjev. Vendar se je zalomilo.

Vzrokov je več, glavni, vsaj kot zatrjujejo mnogi filmski ustvarjalci, pa je ta, da se je spet pokazalo, v kakšni hudi bedi je kljub uspehom v zadnjih letih slovenski film. Šele na dan, ko naj bi se začelo snemanje, torej 25. septembra, bo verjetno več podatkov, kaj se bo s filmom sploh zgodilo. Kot so povedali na filmskem skladu, bo šele takrat dokončno jasno, da se film ne bo začel snemati, na podlagi pravnega mnenja pa bodo sporočili, ali bo prišlo do sporazumne prekinitve pogodbe ali bo sklad vložil tožbo proti producentu, kateremu je zaupal realizacijo filma. Napovedi so dokaj skeptične. "Filma ne bo," pravijo v zgodbo vpleteni akterji, čeprav si vsi želijo, da bi ga posneli.

Slovenski Hollywood

Slovenija še zdaleč ni Hollywood, kjer bogate producentske hiše v stilu najbolj bogatih nogometnih klubov za filmske projekte kupujejo igralce, režiserje, scenariste in druge zvezdnike v svoje ekipe in jih prav tako menjajo. Slovenija ni Amerika, kjer se filmi v večini delajo z zasebnim kapitalom. Pri nas se za filme v glavnem porablja denar iz državnih rezerv. Davkoplačevalski denar, s katerim operira Filmski sklad in ga zaupa producentski hiši, ki mora potem s tem budžetom napraviti film. Kakor se znajde. Pot, da se začne snemanje filma, je dolga. Najprej mora na razpisani natečaj Filmskega sklada režiser poslati scenarij, ki bi ga želel realizirati, potem si izbere producenta ali pa je to sam. Vloženi vlogi morajo biti med drugim priloženi scenarij, snemalna knjiga in na njihovi osnovi s producentove strani izdelan končni proračun. Komisija na filmskem skladu izbere ustrezne projekte in izdela vrstni red realizacije. Večino denarja za film prispeva Filmski sklad, ki ima svoj lastni proračun v okviru ministrstva za kulturo, Zavod RTV ter drugi koproducenti in producentske hiše ponavadi sodelujejo z desetodstotnim deležem. V primeru filma Kam je izginila Stella del Nord je sklad filmu naklonil 189 milijonov tolarjev, Javni zavod RTV 5,2 milijona v storitvah, Filmski studii Viba 40 milijonov v storitvah, ostalo pa producent Arsmedia in koproducent Jadran Film.

Komisija je izbrala scenarij za film Kam je izginila Stella del Nord, ki ga je spisal Zdravko Duša s sodelovanjem Karpa Godine, leta 2000. Film je bil njun skupni projekt, o katerem sta sanjala že več let, za producenta pa sta si zbrala producentsko hišo Arsmedia oziroma Francija Zajca. Film je bil zbran za realizacijo, pogodba med Filmskim skladom in Arsmedio pa je bila podpisana 15. aprila letos. Glede na to, da so že v osnovi vsi, od komisije, ki je izbrala projekt, do ljudi na FS, avtorjev ter producenta vedeli, da gre za glomazen projekt, se je, preden se je podpisala pogodba, v klavzulo zapisalo tudi, da morata scenarist in režiser skrčiti scenarij in snemalne dni ter racionalizirati stroške projekta. Zbral se je denar, oblikovala se je ekipa, določene so bile lokacije, snemalni dnevi, sekvence, skratka, vsi so čakali na začetek snemanja.

Konec julija je glavni producent Franci Zajc režiserja Godino obvestil, da odstopa od projekta in naj si najde drugega producenta, ker z denarjem, ki ga je dobil, ne more sproducirati filma. Predlagal mu je, naj si za producenta vzame Francija Slaka, ki je tudi že javno oznanil, da bi bil pripravljen sprejeti projekt, čeprav ni sodeloval pri pripravi. V začetku avgusta je Zajc poslal še pismo Filmskemu skladu in ga obvestil, da Godina ni izpolnil svojih obveznosti in da bi želel projekt izpeljati sam, vendar tokrat z režiserjem Francijem Slakom. Nekateri so bili ob tej potezi producenta Zajca presenečeni, drugi ne. Predsednik sklada Filip Robar - Dorin, ki sicer slovi kot dober Zajčev prijatelj, se je s potezo, da Godino odslovijo, strinjal, vendar mu je to preprečil nadzorni svet Filmskega sklada, ki k tej odločitvi ni dal soglasja. Kot je pozneje povedal predsednik odbora Stojan Pelko, so ugotovili, da obstaja resno tveganje, da projekt pod novim režiserjem Slakom nima vseh zagotovil, da bi uspel, pa tudi finančne in terminske konsekvence naj ne bi bile jasne. Pelko je celo predlagal, da bi moral scenarij, ki je bil skrčen na polovico, sploh še enkrat v presojo komisije, od Dorina pa celo zahteval, naj se film naredi ali pa naj se vrnejo vložena sredstva.

Glavni spor med Godino in Zajcem je v tem, da ga je producent Zajc, ki je v zadnjih letih sproduciral filme Sladke sanje, Poker, Barabe, Nepopisan list in Temni angeli usode, kot pravi Godina, za hrbtom zrinil s projekta, na drugi strani pa Zajc Godini očita neprofesionalen odnos in nenapisano snemalno knjigo ter še njegov, tudi pred leti nedokončani projekt Kačja roža, ki je prav tako zaradi spora s producentom klavrno propadel. Kljub vsem lobiranjem, dopisovanjem med skladom, producentom in avtorji niso našli skupnega jezika. Še več, ko se je začela polemika, sta se v vojni znašla producent Zajc in režiser Godina. Vse skupaj pa se bo, kot kaže, končalo na sodišču, saj je Godina prek svojega odvetnika že vložil tožbo proti Franciju Slaku in Filmskemu skladu. "Osebnega spora ni bilo, to je nastalo šele kasneje. Karpo bo moral odgovarjati za svoje besede, ki jih je izrekel. Enostavno ni izpolnil pogojev in to je vse. V prejšnjem režimu je bil navajen na vse, danes je drugače. Vse imam dokumentirano," pravi Zajc, ki je obenem prepričan, da filma ne bo, vsaj z režiserjem Godino ne. To naj bi dokazovalo tudi pismo avtorjev in sodelavcev ekipe, ki so ga med drugim podpisali štirje glavni člani, kostumografka Zvonka Makuc, direktor fotografije Simon Tanšek, pomočnik režije Boštjan Vrhovec in direktor filma Tomaž Lehpamer, v katerem sicer pojasnjujejo, da je Karpo Godina izjemen režiser, vendar jim "zdrav razum, sam potek dosedanjih priprav in poznavanje nastajanja vsakega filma v tem primeru nalagajo solidarnost s producentom. Ironično se nam zdi, da filma, ki tudi nam veliko pomeni in smo vanj vložili že toliko truda, časa, energije, živcev in duše, ne bomo delali zaradi enega samega človeka, ki očitno edini ni zmogel izpeljati svoje in tudi naše vizije do konca".

Karpo Godina ima seveda svojo resnico. "Avtorske ekipe si nisem mogel izbrati sam, določil mi jo je producent Zajc. To je njegova ekipa, ki gre z njo iz filma v film in mu je, jasno, tudi lojalna. V dopisu so prikazani kot socialni primeri, ki pol leta zaradi Stelle niso dobili posla. Vzrok, nenapisana snemalna knjiga, zaradi katere je Zajc samovoljno prekinil priprave in prekinil pogodbo z menoj, je izmišljen. Snemalno knjigo sem napisal in Zajc jo je oddal skladu letos februarja. Snemalna knjiga torej je, predračun pa je bil napravljen na osnovi scenarija in snemalne knjige in ga je napravil Zajc. Kačja roža pa je poseben primer in naj ne drezajo vanjo, ker sami vedo, da zanjo še vedno lahko kazensko odgovarjajo," trdi režiser, ki je prepričan, da ima vse dokumente, ki bodo pristojne prepričali, da ima prav.

Umetnost proti kapitalu

"Že v začetku smo vedeli, da ne bo šlo, saj si stojita nasproti ekstremni umetnik, ki živi za film, ter ekstremni producent, ki ga zanima le denar, kako bo film izgledal v kinu, ga sploh ne zanima," trdi eden izmed slovenskih režiserjev, ki je že imel čast sodelovati s produkcijsko hišo Arsmedia. Tudi večina filmskih delavcev, razen tistih, ki so podpisali peticijo proti Godini, se strinja, da je vse skupaj blamaža za slovenski film, vendar obenem zatrjujejo, da si producent nikakor ne bi smel dovoliti, da takšno eminenco, kot je Karpo Godina, kar tako odslovi. Kljub temu Metod Pevec, predsednik izvršnega odbora Društva filmskih ustvarjalcev, pravi, da sploh ni bistven spor med režiserjem in produkcijo, kot se zdi iz medijev. "Te kolizije so celo popolnoma normalne, resnica je bolj žalostna. Slovenska kinematografija zaradi finančne podhranjenosti preprosto ne zmore več posneti nadstandardnih filmov, pa čeprav smo jih nekoč že snemali. Pri projektu Stella del Nord je škandalozno zgolj dejstvo, da Slovenija ne zmore posneti niti enega filma s povprečnim evropskim proračunom niti v primeru, če film obravnava pomembno nacionalno temo. Črtanje sekvenc ne bo rešilo ničesar." Tudi Dunja Klemenc, predsednica Gospodarskega interesnega združenja slovenskih filmskih producentov, pravi, da nastala situacija najbolj škodi prav slovenskemu filmu. "Ne bom in ne morem biti razsodnik. Ne vem pa, zakaj takšna drama okrog vsega, če v gledališču odpade kakšna predstava, je vse O. K., pri filmu pa vedno nastane kak škandal. Ne vem, v čigavem interesu je, da se to dogaja, vem pa, da sta oba sposobna speljati to stvar." Scenarist Zdravko Duša razmišlja podobno. "To je njun spor in v to se ne vtikam. Delali smo skupaj, in če se dva skregata, možnosti za nadaljevanje ni. Dokler se pogodba ne razdre, stvari ne bom prejudiciral. Ali bo prišlo do tožbe ali do sporazumne rešitve, pa ne vem."

Niso pa vsi takšnega mnenja, eden znanih slovenskih režiserjev je celo pozdravil nastalo godljo, zaradi katere naj bi končno kakšna revizijska hiša - za sklad je pristojno le računsko sodišče - pregledala poslovanje Filmskega sklada. Finančne posledice propadlega projekta bo moral torej reševati Filmski sklad. Koliko je že porabljenega denarja, še ni dokončnih izračunano. Direktor Robar - Dorin je v enem od intervjujev izjavil, da je prepričan, da bo uprava storila vse, kar je potrebno, da bodo zaščiteni interesi filmskega sklada in proračunska sredstva. Dejstvo je, da je produkcijska hiša Arsmedia ob podpisu pogodbe že dobila avans v višini 18 milijonov tolarjev, na račun projekta pa naj bi do danes prejeli že 47 milijonov tolarjev. Koliko denarja se je že porabilo, se za zdaj ne ve, vendar producent Zajc zagotavlja, da "noben tolar ni šel v nič".