Gregor Cerar

 |  Mladina 42  |  Kultura

Ene same hiphoperske hlače

Edo Maajka, prva bodoča vsebalkanska hiphop zvezda

© Miha Fras

Tvoja besedila so bila sprva polna vojnih tem oziroma zgodb, ki so se razpletale po Daytonu. Vsebina pa nekaterim tvojim rojakom ni bila najbolj všeč, ker je kritika letala na vse tri strani. Kako te sprejemajo doma?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 42  |  Kultura

© Miha Fras

Tvoja besedila so bila sprva polna vojnih tem oziroma zgodb, ki so se razpletale po Daytonu. Vsebina pa nekaterim tvojim rojakom ni bila najbolj všeč, ker je kritika letala na vse tri strani. Kako te sprejemajo doma?

Moj pravi dom je še vedno Brčko. Zdaj je to "district", kjer živi večina Srbov, pred vojno jih je bila petina. Pri nas ni davkov in vojaške obveznosti, imamo brezcarinsko območje in šverc. Toda nihče ne sme delati sranja. Tip je za novo leto izstrelil nekaj nabojev in takoj so ga odpeljali unproforjevci. Plače so ogromne, predpisi pa strogi. Moj oče je profesor, in če ga zalotijo pijanega na javnem mestu, dobi odpoved. Če se v avtu voziš nepripet, moraš takoj plačati nekaj sto mark globe.

Bosna je težavna, ker imaš tri strani in se ljudje ne morejo dogovoriti niti glede učbenikov in čitanke, kaj šele glede česa drugega. Ljudje se ne bi dogovorili niti v sto letih, zato so nam dali stroge zakone.

Glede na letošnje volitve se razmere še dolgo ne bodo izboljšale in tem za besedila ti ne bo zmanjkalo.

Vse bi morali narediti, da se strasti pomirijo. Ne le pri Srbih, tudi pri Muslimanih so podobni ljudje, ki preprosto provocirajo. Pri nas ni skinhedov, ampak vahabije, versko blazni modeli z bradami. Če se poljubljaš s punco na klopci, se ti lahko zgodi, da prideta z vsake strani po eden, prisedeta, molčita in te gledata. Če ju ne ogovoriš, samo zijata. Če pa ju prosiš, naj se umakneta, ti pričneta z Alah to, Alah ono.

Moj dober prijatelj, ki so mu med vojno zaklali očeta, se je vrnil v Brčko in ima soseda Srba, za katerega govorijo, da je med vojno mučil Muslimane. Ko se srečata, bi ga najraje zadavil, in ne morem ga obsojati. Treba je zamenjati ljudi, ki vplivajo na množice. Podobno je sedaj na Hrvaškem. Če neki Thompson dela koncerte za desničarje, zakaj se ne bi angažirala še kak Gibonni in Severina, ki bi bila bolj realistična in bi poskusila umirjati ljudi.

Thompson je na Hrvaškem mega zvezda, čeprav gre za narodnjakarja. Kaj ljudje vidijo na njem?

Thompson je značajsko odlična osebnost, ki se drži načel. Če te ne mara, ti ne bo govoril, da te ima rad. Ima pravico, da se nagiba k desnici, čeprav dvomim, da osebno želi ustaške simbole. Vse desničarske stranke na Hrvaškem bi ga sedaj rade zase, ker hočejo glasove volivcev, in verjamem, da je vsaj malce pod njihovim vplivom. Edina slaba stvar na koncertih je razkazovanje ustaških simbolov. Čemu? Vojne je konec in Hrvaške ne more nihče več napasti, pa tudi v Bosni vojne ne more več biti. Ljudem je treba reči, da je tega konec in da obtoženi morajo v Haag.

Hkrati pa te doma ne marajo, ker nasprotuješ takšnim stališčem.

Meni Muslimani jebejo mater že zaradi posnetka, v katerem enačim vse tri bosanske predsednike. Težava v Bosni in na Balkanu nasploh je, da so ljudje tako neumni, neprepričani vase in želijo biti sprejeti. Zato obstajajo vse te radikalne skupine. Toda motijo me ljudje, ki niso skrajneži, pa se do tega obnašajo kot pičke. Ne rečejo nič proti skrajnežem, ker bi jim lahko kdo jebal mater, ker so bojda skrajneži nori. Pa niso; bolj nor sem jaz, ki nimam kaj izgubiti. Sedemdeset odstotkov ljudi nima kaj izgubiti. Veliko inteligentnim ljudem se je skisalo, precej se jih je razselilo, v mesta, kot je Sarajevo, se se naselili drugi, iz Sandžaka in podobno. Vendar se niso podrejali sarajevskemu duhu, kot se je dogajalo v Zagrebu, kjer lahko ponudiš svojo kulturo, ne boš pa kvaril duha novega okolja. Tudi Tuzla se je izognila temu, Doboj pa je recimo nasrkal.

Vojna je vplivala tudi na tvojo kariero. Vprašanje je, ali bi sicer postal prvi bosanski reper, za kar so te razglasili rojaki. Zaradi tvoje priljubljenosti v drugih delih Jugoslavije te nekateri enačijo kar z Danisom Tanovićem.

Ko sem bil star štirinajst let, sem prišel v zagrebško četrt Travno k svojemu bratrancu, kasneje sem se odselil k sestri in zamenjal skorajda vse zagrebške kvarte razen Dubrave. Spoznal sem veliko ljudi. Pri šestnajstih in sedemnajstih letih sem imel dolge lase in tetovaže, družil sem se z rokerji in hardkorovci. Potem se je zgodil prelomni parti neke grafiti ekipe, kjer so imeli tudi fristajlanje. Zrinil sem se na oder in začel govoričiti nekaj proti HDZ in Tuđmanu. Ko sem šel z odra, mi je nekaj tipov grozilo in nekaj let nisem hodil na koncerte, ampak sem se z ekipami raje zajebaval na klopcah.

Potem si moral nazaj v BiH?

Bilo je precej težko. Ker sem bil tujec, nisem mogel študirati na Hrvaškem, zato sem se moral vrniti v BiH. Odšel sem v Tuzlo, vsi moji prijatelji pa so ostali v Zagrebu. Z novimi kolegi sem delal radijsko oddajo FM Jam, ustanovili smo skupino Defense, risali grafite, vse živo. Študiral sem kriminalistiko, toda vseskozi sem bil povsem brez denarja. Iz študentskega doma sem se nato vrnil k sestri v Zagreb, odšel do Shota iz Elementala in od njega vzel dva beata na dolg, plačal studio po sto kun na uro in po dveh predvajanjih v hiphop oddaji Blackout spoznal tipe, pred katerimi so se mi tresle hlače.

Zakaj? Pa saj so večinoma stari toliko kot ti? Mogoče nekaj let starejši. Kaj so na Hrvaškem take zvezde?

Z ljudmi sem se hitro bolj ali manj dogovoril in to je to. Hrvaška je razmeroma majhen trg, zato si me publika želi, ker sem svež. Bilo je malo zavisti, ampak nič resnega. Jemljem jim del publike, toda sam imam na koncertih starejše obiskovalce. Zasebno se sicer družim z nekaterimi ljudmi z zagrebške scene, nisem pa ravno tak tip človeka, da bi fural repersko sceno. Hlače, ki jih imam oblečene, so prve hiphoperske hlače, ki jih imam. Vedno sem bil dolgolasec in ne nosim enakih oblek kot oni. Kmalu sem dobil prve diskografske ponudbe, zaradi najboljših pogojev pa sem pristal pri Menartu.

Prihaja starejša publika zaradi resnejših, bolj angažiranih besedil od tistih, ki so značilna za druge hrvaške hiphoperje, na primer za Nereda in Stoke?

Besedila govore o drugih rečeh, konkurenca pa ne morem biti, ker sem drugačen. Poglej Nereda - on je res tak, kot poje, ker je odrasel v četrti. Ne more napisati ljubezenske pesmi, če so zanj ženske kurbe.

O zagrebški hiphop sceni prebiramo same hvalnice, saj se zanjo zanimajo celo v ZDA. Pa je res tako?

Res je. Baby Dooks dela za d'Flama in za veliko Nemcev. Koolade je delal za Das Efx, Naughty By Nature in Monster Aca.

Kaj pa tvoji glasbeniki? So Zagrebčani ali si pripeljal kolege iz Tuzle?

Ne gre za zelo mešano postavo, celo za hrvaške razmere. Dva Zagrebčana in dva Splitčana.

Včasih je bilo Sarajevo center velike glasbene scene, vendar se je zdaj raztepla po svetu. Menda pa te tam ne cenijo kot na Hrvaškem?

Sam nimam nič proti Sarajevu, toda mesto je zelo zagledano samo vase. Zelo mi je žal, da tam izjemno težko sprejemajo vse, kar prihaja od zunaj. V BiH je, kar se tiče hiphopa, scena še najmočnejša v Tuzli. V Mostarju imajo producenta Majerja, v Zenici pa je neki dečko Samik posnel album.

Sarajevčani imajo tiste v Tuzli za nadute. Potem ko smo jim rekli, naj pošljejo svoje demoposnetke, so nam poslali nekaj obupnega. Kako naj si plačajo studio, se pritožujejo. Rekel sem jim, tako kot mi - zbereš 20 mark, vzameš uro v studiu in posnameš, kar imaš. Sicer pa je s Sarajevčani enako tudi drugod. Ker sem hodil na tuzelsko univerzo, so me vsi gledali postrani. Toda na Balkanu je precej tovrstnih regionalnih zavisti, ki ne vodijo nikamor.

Ampak nekaj malega Sarajeva je v tebi. Glede na nekatera besedila navdih črpaš tudi iz znamenite serije Top lista nadrealista?

Odraščal sem z jugoslovanskim rockom, z Rambom Amadeusom in Atomskim skloništem, ne pa recimo z N.W.A. Prej sem več poslušal hardkor ali kakšne Rage Against the Machine. Zdaj imam zelo rad El Bahatteega in Splitčane The Beat Fleet, ki plavajo proti triphopu. Zame je zakon tudi recimo Josipa Lisac. Kar pa se tiče tujega hiphopa, imam najraje Mos Def in Everlast pa recimo Francoze NTM. Francozi so najboljši, kar se tiče pevskih delov. Nemci nimajo zvena jezika za hiphop, tekst pa je - po mojem - še vedno najpomembnejši.

Kaj kot beli hiphoper misliš o Eminemu in Dr. Dreju?

Karkoli naredi Dre, je zakon. Eminem pa je dober flower, ampak preveč pljuva ljudi.

Čeprav je ZRJ, razen redkih izjem, zaprta, te tam radi poslušajo. Si imel kaj stikov z njimi?

Oni so bolj za dub in reggae. Sicer so imeli Woodoo Popeyja, ki je izdal dober prvi album, pa Sunshine, toda so približno tam kot Bosna. Proti hrvaški sceni ... Pa tudi pri nas vse ne pride skozi. Poglej Elementala, ki ima dobro produkcijo, ljudje pa so ga povsem ignorirali.

V svoje pesmi si vtaknil nekaj bosanskega melosa. So ti všeč narodnjaki ali si ga moral kot svoj obvezni pečat?

V nekaterih sem to pustil, ker je potrebno in se mi take dopadejo, toda iskreno nimam kdove kako rad tega melosa.