Ljudi razvajata

Primož Pugelj, akademski kipar, in Špela Bizjak, specialistka za poslikave sten in pohištva, sta se pred dobrimi petimi leti odločila, da bosta svoje znanje združila v nekoliko drugačnem lotevanju prostorskega oblikovanja in opremljanja. Špela se je s svojo željo po oblikovanju po naključju znašla v ZDA, kjer se je v praksi izpopolnjevala v "faux finishu", posebni tehniki poslikave sten in pohištva, pri notranji dekoraterki Bernie Love. Po vrnitvi v Slovenijo je začela sodelovati s Primožem in skupaj sta se lotila poslikav sten in pohištva, oblikovanja štukatur, mozaikov, fresk, manjših ali večjih plastik, kjer je prihajalo do izraza tudi Primoževo znanje. V petih letih sta se lotila tako rekoč vseh vrst notranjosti. Poskrbela sta za stensko podobo v Salonu, nekdanjega Truebara, v Mariboru sta se recimo lotila obeh znanih mehiških restavracij Takos. Bolj kot v lokale sta se usmerila v stanovanjske prostore, od garsonjer do luksuznih stanovanj in družinskih hiš. Novih hiš in tudi več kot sto let starih stanovanj. Njuna ciljna publika je stara od okoli trideset let, kolikor jih štejeta tudi onadva, do nekako petdeset let. Ljudje, ki si želijo kaj unikatnega ali pa tudi kaj, s čimer se bodo postavljali pred okolico. Ljudje različnih profilov, od gospodinj do menedžerjev.

"Skupaj poskušava oplemenititi najina poklica. Sam sem sicer čisti kipar in nikoli nisem razmišljal o tovrstnem delu. Res pa je, da me je nekoč mentor na akademiji vprašal, kaj bi počel, če ne bi bil kipar. Rekel sem mu, da bi opremljal stanovanja in hiše, po svoje. Z vnosom nekaj kiparstva in plastike v opreme hiš in stanovanj," pravi Primož. Njun prvi projekt je bila neka zasebna hiša. Šlo je za popolno prenovo, od spalnice do sobe za goste. Še posebej izvirno sta se lotila majhne kopalnice. Bila je zelo ozka in odločila sta se, da bosta na steni napravila iluzijo. Naslikala sta portal, obok s stebrom in panoramsko sliko pokrajine. Ko pogledaš v ogledalo v ozadju, vidiš pokrajino in celoten prostor je videti veliko večji. Nato so sledila druga naročila. Precej je seveda odvisno od sredstev, ki so jih stranke pripravljene vložiti v novo podobo stanovanja. Toda tudi za malo denarja se da veliko narediti. Celo najbolj zanikrni kosi pohištva lahko postanejo povsem spodobni. "Zelo so mi všeč stare kuhinje, recimo Gorenje, Brest ..., ki niso bile nič posebnega. Vsi elementi se dajo izjemno dobro spremeniti. Elementi se premešajo, spremenijo se ročaji, prebarvajo se, dodajo se nove kombinacije ploščic... Večina kuhinj je izdelana iz kakovostnih materialov, tako da je povsem nepotrebno kupovati nove plastične zadeve. Pri kuhinjah je pogosto pametno zamenjati že samo pult," pravi Špela. Sama vidi veliko večji izziv v stanovanjih kot v opremljanju restavracij. "Ena mojih najljubših stvari, med tistim, kar sem opremljala, je bila neka garsonjera. Lastnica je hotela imeti vse stanovanje v belem, kombinirano s steklom. Le predsoba je temnorjavo-črna. Velika je le 4 kvadratne metre, za ogledali pa so omare. Tako prideš iz majhne temne predsobe v popolnoma belo sobo. Kuhinja je povsem v belem s temnorjavim pultom. Zadnja stena stanovanja pa je pobarvana v šolsko tablo."

Feng shui je out

Za tiste bolj konservativne so takšni posegi v bivanjski prostor nekaj povsem radikalnega. Sama priznavata, da so ljudje malo prestrašeni, preden se lotita prenove. Z nekaterimi strankami se lahko, preden sploh začneta delati, sestaneta tudi do desetkrat, petnajstkrat. Vsak sestanek lahko traja do tri ure, to pomeni trideset ur zgolj priprav in dogovarjanj. "Ljudje na naju gledajo drugače kot na arhitekte. Nekako sva jim bliže. Ljudi veliko bolj razvajava," pravi Primož. "Sprva so lahko zelo zadržani. Najprej bi pobarvali samo eno steno. V Ameriki se recimo stanovanja prenavljajo vsaki dve leti. V Sloveniji pa si ljudje postavljajo spomenike malodane za sto let. Mlajša generacija si je bolj pripravljena urejati prostore za trenutek, v katerem živi." Vsak projekt je zelo individualen. Najprej je treba spoznati človeka, da postane jasno, katere stvari se mu sploh zdijo zanimive. "Človeku, ki mu je všeč country stil, ki ima rad naravo, živali, ne moreš opremiti stanovanja s steklom." Nekatere stranke, sicer bolj redke, jima tako rekoč prepustijo ključe stanovanja, da vse prenovita po svoji presoji. Čas prenove je odvisen od vsakega stanovanja posebej. Nekateri projekti so tudi večmesečni. Primož pravi, da je imel največ dela s štukaturo v neki hiši v Črnučah. Premer stropa v odprtem hodniku je bil pet metrov in pol. Treba je bilo postaviti oder, da je lahko ležal in tolkel. Skoraj dva meseca.

Kaj je v modi pri njunih strankah? Večinoma si izbirajo sodobnejše materiale. Še vedno so pomembne znane znamke, ker jih ljudje pač opazijo v različnih revijah. Ženske, ki so bolj romantične kot moški, hočejo imeti stanovanje v bolj country slogu, mehkejše stvari. Moški imajo rajši ravne linije. "Moški drugače gleda na stvari že s tega stališča, da bo neko stvar lažje pobrisal," pripominja Primož. Pri opremljanju se vkomponirajo malenkostne dizajnerske stvari in različni kosi pohištva, stoli, kavči. Lahko gre tudi za stare kose pohištva, na katere se ljudje navežejo. Lotevata se tudi unikatnih kosov pohištva. Recimo velikega stojala za cedeje v obliki sonca. Med poslikavami je bil izjemno drzen podvig stena hodnika, kjer so izpisani verzi Lorcove pesmi, ki postanejo vidni med hojo po prostoru. Igra svetlobe ter kombinacije svetleče in matirane zelene barve. "Eden izmed zanimivih primerov je stopnišče v močni temno rdeči barvi, ki je na koncu še patinirana s temnorjavo barvo. Tla so iz temnosivega kamna." Rahlo diabolično. "Cela kuhinja je pozidana v črnem kamnu. Ko je bilo vse belo, je bilo videti kot grobnica. Rdeča barva pa je dala videz recimo neke prefinjene restavracije. V prostoru so še Corbusierjev kavč in luči iz eloksiranega aluminija, ki dajejo občutek tople mehke svetlobe," pravi Špela. Zadeva, za katero je treba odšteti precej denarja. Toda tudi za precej manj financ se lahko veliko napravi iz stanovanja. "V stanovanju mora biti neka rdeča nit, da se vse vključi. Drugače lahko precej razvrednotiš zadeve. Lahko recimo povsem razvrednotiš Corbusierjev stol, če ga ne postaviš na pravo mesto. Ali pa če daš poleg neko sliko, poster, fotokopijo. Ljudje se na splošno bojijo prenove stanovanja. Predvsem se bojijo, da se bodo naveličali nekaterih zadev. Navsezadnje pa se bele barve naveličaš enako kot katerekoli druge," pravi Primož. Pri mlajših generacijah je že vidna sprememba trendov. Kaj pa recimo ultra popularni feng shui? Ali so ljudje res mahnjeni na to ali gre zgolj za modo? Primož pravi, da je to povsem zgrešena zadeva. Ljudje najpogosteje vkomponirajo materiale, ki s feng shuijem (materiali iz radija 300 kilometrov), nimajo nobene zveze. Recimo parket iz oljk. Toda mogočnih oljk, iz katerih bi lahko delali parket, pri nas pač ni. Ali pa kakšna skandinavska strešna kritina. Edini pravi feng shui je po njegovem le prava slovenska kmečka hiša. Poleg tega pa je vprašanje, koliko novi urbanizem, popularna nadstandardna stanovanja, sploh dopušča takšne zadeve. Navsezadnje sta se veliko ukvarjala z novimi "luksuznimi stanovanji". Toda ali so res nadstandardna, za kakršna jih oglašujejo njihovi investitorji? Kaj je tisti luksuz? "Tržijo jih kot nadstandardna. Toda ko prideš v takšno nadstandardno stanovanje, so vse stene krive. Ne vem, kaj so potem standardna stanovanja," dodaja Primož. Svoje pa dodajo še arhitekti. "Arhitekti imajo po večini enak pristop. Vedno recimo pobarvajo tudi strope. Strop pa je nevtralna stvar, ki jo je najbolje pustiti belo. Ko pobarvaš strop, zapreš prostor. Potlačiš ga," trdita Primož in Špela. Sama pravita, da z večino svojih strank kasneje stopita v nekakšno simbiozo, saj se nenehno obračajo na njiju za različne nasvete.