Strojevo cesarstvo

Nenavadno imetje Franca Stroja, podjetnika, izumitelja, ponudnika helikopterskih prevozov in razvpitega črnograditelja, se začne v Begunjah na Gorenjskem z bazenom, postavljenim poleg pristajalne ploščadi za helikopter, ki ne bi bil v sramoto niti kopališču Ilirija. Razbita barka, zasajena z rožami, in vodnjak ob vhodu v pisarno opozarjata, da pri Strojevih ni klišejskih rešitev prostorskih vprašanj. Še en dokaz za to je nekdaj patentiran Strojev izum - brunarica na kolesih. Lesena hišica (narejena kot počitniška prikolica) z na streho nameščenimi sončnimi baterijami (sistem ogrevanja brunarice in oskrbe z elektriko naj bi bil temelj za patent) je narejena le v eni različici in je bila nekoč deležna veliko pozornosti predvsem v Nemčiji. A podjetni Stroj je nekako izračunal, da se proizvodnja premikajoče se brunarice, ki je sedaj razstavljena v bližini njegovega bazena, ne bi splačala. Tri tisoč petsto kilogramov težka hišica, ki ponudi prenočišče šestim popotnikom, lahko po udobju tekmuje z manjšim stanovanjem. In če v Ljubljani ne bi bilo težav s parkiranjem, bi lahko bila veliko udobnejše študentsko bivališče kakor komore, ki jih nekateri nesramneži dajejo v najem študija željni mladini.

Vršaci

Po kratkem postanku v Strojevi pisarni, kjer prodaja različne ogrevalne naprave s poudarkom na sončnih kolektorjih, nas je eden od petindvajsetih zaposlenih v Strojevem podjetju popeljal v njegov laboratorij. Ta črna gradnja, razglašena za raziskovalni inštitut, je znana že vsej Sloveniji, saj smo vsi spremljali pogajanja med Strojem in oblastmi, ki so se odločale o obstoju laboratorija. Pot do inštituta je vodila najprej po navadni cesti, potem smo zapeljali na makadam, in ko je tudi tega zmanjkalo, je bilo treba iti po ozki stezi, ki se je pod nogami sproti krušila. Skratka, če se boste kdaj želeli skriti pred očmi radovednežev, se lahko zgledujete po Stroju. Govorice, da se da v hišico priti le s helikopterjem, so neutemeljene - za pristanek helikopterja bi bila potrebna posebna ploščad, a je za zdaj tam ni. Po večminutni hoji, med katero smo se rahlo zadihali zaradi skoraj gamsovskega skakanja, je bil pravi užitek prispeti na cilj, saj je ves trud poplačal fantastičen razgled na Blejsko jezero in celotno južno stran Dobrče.

Da, panorama, ki je prava paša za oči, ko se usedete na klop na sredini temeljito ograjenega Strojevega cesarstva, je zagotovo vrhunec tistega, kar ponuja skalni laboratorij.

Skalne radosti

Celotno imetje obsega tri nivoje, povezane s terasami. Na najnižjem nivoju je kraljica kompleksa - kopalnica oziroma prha. V skalo vgrajene sanitarije ogrevajo skalovje tako, da tudi pozimi med kamenčki povsem normalno živi redka gorska rožica. "Sanitarije ne zamrznejo niti pozimi, ker temperaturo vzdržuje sončna energija, tj. šest kvadratnih metrov kolektorjev," začne razlagati Stroj. Voda je deževnica, ki se steka v štiritisočlitrski zbiralnik, se filtrira in je pitna. "Posebnost so energetska protivlomna vrata, ki so prav zdaj v postopku za pridobitev patenta in so v tem laboratoriju nameščena poskusno," nadaljuje razlago ob razkazovanju vrat, ki zapirajo kopalnico. "Ko ljudje gledajo ta vrata, mislijo, da so zatemnjena. Pa ni res. Za steklom je jeklen, temno obarvan zbiralnik, ki se segreje in seva v prostor toplotno energijo. Pločevina je lahko debela tri ali pet milimetrov, torej je pri vlomu odločilen le sistem zaklepanja." Po Strojevih besedah vrata zadovoljijo estetska merila uporabnika in hkrati ogrevajo. "Pogoj - namestitev na južni strani. Vrata se lahko ogrejejo tudi do sto stopinj."

Zanimivost kopalnice je tudi to, da lahko neposredno v skalovju sežigate drva - kamin je vgrajen v skalo in med drugim ogreva vodo. "Plamen in dim gresta v prostor nad kaminom, kjer je peč za peko kruha ali hrenovk - po želji. Topel zrak gre nato v cevne registre, ki so povezani s sistemom ogrevanja vode in z radiatorji. Šele potem gre skozi ogrevalni kamin, ki oskrbuje raziskovalni laboratorij, in nato skoraj stoodstotno izkoriščen ven."

Srce

Raziskovalni laboratorij, ki je opremljen z ležalno-ogrevalnim kaminom, kjer lahko sedite, je na drugem nivoju. Treba je priznati, da je ta majhna sobica prostorsko premišljeno izkoriščena do zadnjega kotička. Kotne police, majhne omarice s plastičnimi predalčki za drobnarijo, kotna mizica in napis: "Izdelujemo vse mogoče stvari, na čudeže je treba malo počakati. Po želji tudi garamo." Tukaj je po Strojevih besedah nameščena vremenska postaja - meri zračni tlak, padavine, zunanjo temperaturo, hitrost in smer vetra. Stroj je pokazal tudi merilec emisije plinov, ki spremlja izgorevanje drv in gozdnih odpadkov, ter videokamero, ki je povezana z njegovo pisarno v Begunjah - tam lahko v živo gleda merilne naprave govoreč s strankami. Videonadzor je nameščen tudi zunaj, kajti Stroj po več vlomih v svojem na črno zgrajenem imetju stalno nadzoruje dogajanje. Na strehi pa stoji, opremljena s slovensko zastavico, vetrnica - naprava za proučevanje vetra kot vira alternativne energije. "Dalj časa sem iskal lokacijo nad 1000 metri v bližini svojega bivališča. Rad bi izkoriščal in proučeval energijo vetra za pridobivanje električne energije. Toda ker živim v dolini, je težko najti primeren kraj," je pojasnil, zakaj laboratorij stoji ravno tam. "Večkrat sem zaprosil za dovoljenja, vendar so me povsod zavrnili, češ da ni možnosti niti za vikend niti za laboratorij. Ker pa so na tem območju dan za dnem rasle črne gradnje, sem ravnal tako kot vsi drugi."

Pred vhodom v srce kompleksa, torej ob laboratorijski sobi, preživlja posmrtno življenje ptič nedoločljivega izvora: po Strojevih besedah je krilato nagačenko podedoval od tete. Lovske trofeje je mogoče videti tudi drugod. Recimo leseno jelenovo glavo ali nad že omenjeno klopjo z razgledom na videz prave rogove, ki rabijo za obešalnike. Franc Stroj sicer zase pravi, da ni lovec - so mu pa lovske malenkosti očitno všeč tako kot nekaj verskih atributov, kakršen je na primer kipec Marije na kaminu v bivalnem prostoru na tretjem nivoju laboratorijskega kompleksa.

220 V

Tudi tam je kamin s cementom in z dodatnim kamenjem umeščen v skalo.

Sicer pa v sobi z dvema ležiščema spodaj in dvema zgoraj skoraj ni prostora za premikanje. Na sredi sobice so opore, ki držijo streho (da je ne poruši sneg), med sabo povezane z desko, ki jo uporabljajo za jedilno mizo, pa tudi za kopičenje drobnarij. Zaradi kombinacije lesa in kamenja se slehernemu meščanu lahko zazdi, da se je znašel v bivalniku raziskovalcev recimo na skrajnem severu (toliko, da beli medved ne pokuka skozi vrata) ali pa v od civilizacije zelo oddaljeni (to je deloma res) dači. Ponve in druga kuhinjska oprema visijo kar ob kaminu, na katerem so se kuhale zavisti vredne krvavice. Sproščeno razpoloženje nedeljskega popoldneva kvari le napis na vhodnih vratih: "Ne odpiraj! Avtomatika deluje! 220 V." Dodatno varovalo proti radovednežem, ki pa ga omili zraven viseča pisana Marija s križem na verižici. "Nič bolj veren nisem kot vsi drugi. Tako kot sta me naučila oče pa mami," pojasni, ko naletimo še na jaslice. "Vsi mislijo, kakšen luksuz imam tukaj. Pa ni nič takega. Pač, nekaj desk in nedeljsko delo," je komentiral kuho na kaminu. Sicer pa, improvizirana kuhinja je stisnjena v spalnico, shramba pa ima prav posebno mesto v, kakor mu pravijo, Strojevem orlovem gnezdu. Je tudi dobro založena s pijačo in jedačo, posebej pa ogreje dušo sodček za vino.

Skalca 1

Zunanjost "gnezda", ki ima neuradno leseno hišno številko Skalca 1, se lahko pohvali z vpetostjo v okolje. Sivo obarvan les se staplja s skalovjem, zasajena plast zelene travice (na sicer umetno nasuti zemlji) pa poživlja. Navkljub navideznemu sožitju orlovega gnezda ali, kakor ga imenuje Stroj, objekta za raziskovanje uporabe in izkoriščanja alternativnih virov energije z okoljem je bil deležen toče pripomb okoljevarstvenikov. Skalo je bilo treba le nekako prilagoditi človeškim potrebam - terase so ali podaljšane z lesenimi deskami ali pa je bilo golo kamenje svoj čas zasuto z zemljo. "Na skali ni raslo nič, tako da obtožbe, da sem uničeval okolje, niso utemeljene," se je branil Stroj. "Posekal sem 25 kubikov lesa, to pa zato, ker je moj prijatelj padel v prepad, in s tem, da sem sekal in prišel do njega, sem mu rešil življenje." Poleg tega mu očitajo še to, da s helikopterjem, s katerim prevaža material, preganja v okolici živeče živali. "Toda v bližini je letališče Lesce, ki je že prestrašilo vse, kar se je prestrašiti dalo." Drugače je v neposredni bližini gnezdeca s strehico zavarovan prostor za krmljenje naokoli sprehajajoče se divjadi. Znotraj ograjenega imetja (siva ograja je nadpovprečno visoka) pa živi gromozanski pes Kar - prijazen z njemu znanimi delavci, a neusmiljen do tujcev. Neusmiljeni so bili tudi uradniki Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki so ob pomoči predstavnikov Zavoda za gozdove Slovenije izdali odločbo, na podlagi katere mora Stroj nelegalno zgrajeni objekt porušiti.