16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura
Antinatovski bend
D-fact, primorski nu-metalski antiglobalisti
© Nada Žgank
Mimogrede, pijeta kokakolo?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura
© Nada Žgank
Mimogrede, pijeta kokakolo?
Bojan: Ja.
Perica: Jaz je ne pijem.
Sprašujemo zato, ker je bila Coca Cola glavni sponzor Triglavovega natečaja, na katerem ste zmagali. Vam je dovoljeno, da javno rečete, da ne pijete kokakole?
B: Kokakolo pijem tako kot pijem Fructalov sok. Coca Cola je pripravila natečaj in to nima nič opraviti z nami.
Natečaj Kdo bo osvojil Triglav od daleč deluje kot alternativni Pop Stars.
P: Pop Stars je bila odkupljena licenčna oddaja, ki jo predvajajo povsod po svetu, za Triglav sicer ne vemo, kako je bilo v resnici, toda mi smo ga razumeli tako: nobena založba ni hotela dati denarja mlademu bendu, ker se bojijo izgube. Zato so stvar spromovirali in si s tem zagotovili povrnitev stroškov. Prijavilo se je več kot 140 bendov, ampak to so bili že narejeni bendi.
B: Kolikor mi je o zamisli povedal Terens Štader, eden od organizatorjev, se mu je zdelo, da je veliko dobrih mladih bendov, ki še niso imeli priložnosti, in rekel je : "Zakaj ne naredimo natečaja, da vidimo, ali je med njimi kakšen bend, ki bi bil zanimiv za založbo." Želeli so videti, kako deluje bend, je to samo bend ali želi kdo res kaj narediti.
Toda natečaj je bil konec koncev le promocija nekaj podjetij, Triglava, Coca Cole, založbe Nika, ki so mlademu bendu obljubljala ameriško zgodbo o uspehu.
P: Imeli smo težave zaradi omenjenih sponzorjev. Precej smo se pogovarjali z Niko in BB-jem. Sprejeli smo kompromis, da nas v intervjujih predstavljajo kot Coca Cola Triglav zmagovalce. Mi nismo hoteli ne besede zmagovalci, ne Triglav, ne Coca Cola. Hoteli smo biti prikazani kot d-fact.
B: Fora je v tem, da si vsak mlad bend želi posnetkov. Če hočeš povedati, kaj misliš, je treba delati kompromise. Tako kot mora Mladina, če hoče izdajati revijo, imeti sponzorje. Če bi si hoteli snemanje plačati sami, bi potrebovali 2 milijona tolarjev, toliko denarja pa nimamo. Če nam hoče dati Coca Cola keš, tudi če se spravimo nanjo, naj ga da.
Ste imeli pri snemanju omejen proračun?
B: Seveda.
Naj vprašava drugače: če bi ploščo financirali sami, bi za snemanje porabili več denarja?
B: Trudili bi se zbrati več denarja, kot so ga dali oni. Poskusili bi dobiti denar vsaj za en mesec studia, tako pa smo morali hiteti.
Slišiva prav, s ploščo niste povsem zadovoljni?
P: S komadi smo zelo zadovoljni. Pet let smo bili roots garažni bend, v vseh letih je bil o nas objavljen en članek. Kar naenkrat se je treba ukvarjati z ogromno stvarmi, posneti to tukaj, intervju tam. Za nas je vse to novo. Nekaj časa smo porabili, da smo se stabilizirali.
In kakšna se vam zdi ta industrija od blizu?
P: Če se ji prepustiš, te potegne, ker je tam veliko egotripov, ki mislijo, da so nad tabo. Če pa na samem začetku vzpostaviš enakopraven odnos in če si dovolj trden, gre normalno.
Baje založbi ni bila ravno všeč rdeča zvezda na naslovnici plošče. Je to res?
P: To je res. Point je bolj v tem, da njim platnica ni bila všeč, nam pa je bila.
Torej naj bi bil ovitek večji problem kot rdeča zvezda?
B: V bistvu ja. Celoten videz ovitka, skupaj z nogami, zvezdo in napisom. Češ da napis za nov bend ni dovolj prepoznaven. Mi smo hoteli tak napis. Noge, da so preveč surove. Smo rekli, to je to, kar smo mi. Aja, in zvezda naj bi bila že out.
Razumljivo, zmagovalci blazno komercialnega natečaja naj bi imeli tudi komercialno naslovnico.
B: To so njihovi prijemi, tako je. Če bi hoteli izbrati komercialen bend, bi izbrali bend, ki dela pop. Bendi na natečaju so bil skrajno različni. Najbrž tudi sami na začetku niso vedeli, kaj hočejo imeti.
Kdo je človek, ki se mu ovitek ni zdel dovolj komercialen?
P: Stavka "ovitek je premalo komercialen" ni nihče izgovoril. Govorili so, da jim ovitek ni všeč. Založbi ni bil všeč, menedžment je hotel izdelati še eno verzijo ovitka, mi nismo hoteli druge verzije, nam je bila prva všeč.
B: Love at first sight.
In kdo je človek, ki mu ovitek ni bil všeč?
B: Naj rezimiram zgodbo. Oni so rekli, nam se zdi, da ovitek ni stoodstoten, gremo probat še enega, če bi ustvarjalci ovitka naredili še enega. Klicali smo Brigado Grafica, za katero je bil prvi ovitek izliv ustvarjalnosti in novega ovitka niso hoteli narediti. Nam je bil ovitek všeč, rekli smo Niki, naj se sporazume z njimi. Drugega ovitka tako nikoli ni bilo.
Pri ovitku torej niste popustili pritiskom?
P: Zdaj lahko rečemo, da ne.
Mimogrede, kaj še dobite za nagrado za zmago na natečaju?
P: Nagrada je bila klasična založniška pogodba.
Samo za eno ploščo?
B: Ne za tri cedeje, vi dobite toliko, mi toliko. Mi vam založimo, vi ste dolžno to in to. Pač tako delujejo vsi.
P: Izborili smo si dobro. Notri smo dali svoje klavzule, da se ne mešajo v besedila, da se ne mešajo v vaje, da se ne mešajo v našo voljo do koncertov, v naš imidž.
Vendar je logotip Coca Cole na ovitku vaše plošče ostal?
B: Cedeja še nisem videl, pisalo pa naj bi, da so Coca Cola in drugi sponzorji omogočili natečaj Triglav.
P: Tukaj nismo mogli doseči cilja. Na prvih tisoč izvodih bo logotip. Na naslednjih naj ga ne bi bilo.
B: Toliko smo dosegli, da piše, da so sponzorji podprli natečaj Triglav in da nimajo zveze z nami. Coca Cola in drugi so dali denar za natečaj, ki so ga izkoristili eni, ki govorijo proti njim. Briga nas. Če sami ne skrbijo za svoj imidž, mi že ne bomo skrbeli za njihovega.
Omejitev glede politične angažiranosti ni bilo?
B: Tega, da bi brali besedilo in rekli, da kaj ni dobro, ni bilo. So pa bile klavzule, da bi lahko menedžment svetoval pri tem. Te klavzule pa so tako tako, svetovati se lahko obrne v zahtevati. Tega nočemo. Delali bomo, kar hočemo, če vam ne bo všeč, prekinemo pogodbo in čao. Bistvo je v tem, da mi odgovarjamo za svoje kreacije. Nihče ni nikoli rekel, ne pljuvajte po tem, po onem.
Saj sploh ne moremo reči, da vi po kom pljuvate.
P: Ni tistega direktnega pljuvanja, da bi omenjali imena in priimke. Za zdaj.
O čem govori komad Čas ameriške dekadence?
P: Govori o tem, kako smo mi videli nekatera dejstva. Nismo poudarili toliko svojega mnenja, ampak bolj dejstva, ki obstajajo. Svoje mnenje lahko povemo tukaj v intervjuju.
Na plošči gostuje tudi Klemen Klemen. Z vašim ali s svojim besedilom?
P: S svojim, toda napisal ga je v kontekstu plate.
Kako je prišlo do sodelovanja s Klemenom? Ste frendi?
B: Simon Stojko Falk je pri nas in pri njem na gramofonih. Hoteli smo sodelovati z enim reperjem in Simon je predlagal Klemena. Mi smo naredili podlago in kitarske vložke in Klemen si je dal duška.
Govorite o kontekstu albuma ... Kakšna so dejstva, ki ste jih hoteli predstaviti?
B: Vsi vidijo, kakšne so stvari po svetu. Sociala, ekonomija, politika. Države tretjega sveta delajo, da lahko sfura mašinerija najbolj razvitih. Problem v demokraciji je tak, da če hočeš imeti kvalitetno družbeno ureditev, moraš imeti kvalitetno populacijo, izobraženo. Zato mi je všeč, kako se sliši besedilo, ljudem da misliti. Naj vsak človek presodi, kaj je v redu in kaj ne. Catch se mi zdi dvigniti kritično maso ljudi, ki razmišljajo.
In kako besedilo ta dejstva neposredno opiše? Večina naših bralcev ga še ne pozna.
P: Po Bushevi izjavi, ali si z njimi ali proti njim, mi nadaljujemo: "Za ali proti ne da nobenega odgovora, na to kar me sprašuje vest. Ali je prav, da kimamo ali da dvignemo pest. In ko na izbiro ostane oni ali mi, v to, kar nudijo, ne smemo dvomiti, to je garancija za bogastvo, čas ameriške dekadence, imamo mi svoje besede slovenske."
Ravno za komad
B: Videospot še ni končan, zato ne moremo točno reči, kaj bo notri. Po scenariju je vse notri.
P: Po scenariju naj bi bilo jasno tudi 85-letni noni, za kaj gre.
Se pravi antibushevski video?
P: Ne le antibushevski, antinatovski, antineoliberalnoglobalistični, tutto anti.
B: In če jemljemo Busha kot simbol vsega tega, bo video antibushevski.
Bo prva turneja navzven politično angažirana. Lahko pričakujemo antinatovske napise na odru?
B: To so le ideje. Ne bi vso sedanjo problematiko mladih zreduciral na Nato. Na koncertih bi radi povedali kaj več, vsaj to, kar je na plati. Kakšen bo tisk majic, bomo poleg vstopnic delili letake ali bomo pred koncertom organizirali debate ... To je treba doreči. Najprej čakamo, da bomo imeli v rokah plato.
Glede na to, da nagovarjate mulce ... Po kakšni formuli boste iz pasivnih mulcev naredili kritično angažirano maso?
B: Če bi imel formulo, bi bil to bingo. Če gledaš Rage Against the Machine, ki so bili zelo politično angažirani, težko mašinerijo so imeli za sabo. Koliko koncertov, koliko plošč so prodali - so oni kaj dvignili raven razmišljanja? Tisti, ki mu bo to uspelo, bo nekaj posebnega - magic.
Kakšen je v Sloveniji potencial znotraj vašega žanra?
P: Ravno sem slišal demoposnetke C.R.A.S.H., ki so the best, začeli so pisati družbenokritična besedila. Obstajajo še Cancel, ki imajo angažirana besedila.
V neki oddaji smo zasledili misel, da pri nas ni pravih političnih bendov?
P: Z menoj nocoj, sonce, nebo skupaj nam je lepo ... mi tega nismo nikoli hoteli. Hoteli smo kaj napisati. Po mojem vse več bendov tudi pri nas želi kaj povedati.
Menita, da bo politično angažirana glasba lahko postala trend?
P: Morda bo trend. Mladi glasbeniki so tako ali tako bolj dovzetni za socialno dogajanje. Toda ljudi, ki poslušajo socialnokritično glasbo, je v času kriz vse več. Ljudje ne začutijo lakote v Afriki, dokler sami ne postanejo lačni.
Prej sta govorila o Rage Against the Machine. Člani skupine so se udeleževali tudi najmanjših uličnih protestov. Kdaj sta vidva nazadnje protestirala?
P: V času Molotova sem bil v Kopru, bil sem tudi na manjših protestih v Ljubljani. Na protestih smo kot skupina pripravljeni aktivno sodelovati.
B: Ob dogajanju v Sloveniji sem vedno kje drugje, sledim pa socialnemu zlu v Italiji pod Berlusconijem. Tam se dobro vidi, kaj mediji naredijo iz množičnih protestov. Ljudje ne dobijo možnosti komunikacije. Zdi se mi žalostno, da mediji vedno poudarjajo nasilje, vedno povedo samo, proti čemu ljudje protestirajo, ne povedo pa, zakaj. V tem je fora. Point je, da gre nekdo protestirat in pove, zakaj protestira.
V Italiji za to ni šans.
Ste deklarirano antinatovski bend?
P: Da.
B: Da, v sedanjem kontekstu.
Oba sta z Obale, zato kar naravnost: Popovič ali Pucer?
P: Popovič. Stoodstotno smo vsi mladi glasovali zanj. Je tako, da so nam prikazovali, da je Popovič slab, ne volite ga, Pucer je dober, volite njega. Mladi nismo slepi. Toda stvar je taka, da je en transparentno slab, drugi pa prikrito slab. Po mojem mnenju in mnenju mojih frendov sta oba slaba. ZLSD je imela tri mandate in Koper je mrtev tako, da bolj ne more biti. Poznam ljudi, ki so se ukvarjali z organizacijo koncertov in pod Pucerjevo upravo tega ni bilo mogoče delati. Nikoli ni bila prava situacija, čeprav mladina nima kam iti. Popovič je obljubil, da bo to uredil.
B: Ljudje smo apatični, Koper je mrtev. V soboto smo imeli koncert in videli, da v Kopru po deseti uri ne dobiš pice ali bureka.
P: Jaz sem doma iz Kopra, v soboto smo imeli prvi koncert v MKC-ju v šestih letih.
Prvi koncert v domačem mladinskem klubu? Ste igrali pri Breclju?
P: Ja. Brecelj je moj sosed, živi nadstropje nad mano. Ve, da se ukvarjam z muziko, niti enkrat ni poklical, da bi prišli igrat. Kličejo nas iz Ormoža, iz treh pm, on tega ni nikoli naredil, on dela koncerte na štiri mesece. Mladi ga imajo poln kufer. Vsi imajo potenciale, ki jih ne morejo izraziti. Tudi to je eden od razlogov, zakaj so se vsi obrnili stran.
Kaj če se izkaže, da pod Popovičem ne bo bolje?
P: Če zajebe mesto, naj ga zajebe, oni so ga itak zajebali za deset let, mi smo vsaj poskusili. Spremembe so dobrodošle, če jih ne bo, bo Popovič v istem košu kot drugi. Bomo pa drugega izvolili.
Kdaj je vaš najbližji koncert, kje bo d-fact igral za božič?
B: Dvajsetega igramo na hip-hop festivalu v Ljubljani. To bo naš zadnji koncert letos.