Brez velikih pričakovanj

Kako ste sploh začeli in zakaj ste se odločili ravno za priredbe ljudskih pesmi?

Sam začetek je povezan z glasbeno delavnico lani poleti v Beli krajini. Projekt je bil sprva zamišljen kot enkratni dogodek glasbene delavnice, na kateri se zberejo ljudje in se preskusi, kaj se da narediti iz slovenske ljudske glasbe. Ker smo bili z rezultati zadovoljni, smo se odločili, da bomo ostali skupaj in se počasi prelevili v redno delujočo skupino.

Ste prej preposlušali druge slovenske etno bende?

V glavnem ne bende, ampak originalen material, ki je bil nabran na terenu. To so opravili na etnomuzikološkem inštitutu. Ti posnetki so izšli na nekaj cd-ploščah, sicer pa so bile glavni vir tudi plošče o slovenski ljudski pesmi in glasbilih, ki so jih v osemdesetih letih izdajali zakonca Terlep in Bogdana Herman. Šlo je za to, da bi se čim bolj originalno posnele te ljudske pesmi. Posnetke etnomuzikološkega inštituta so zbrali etnomuzikologi in drugi znanstveniki, ki so hodili okrog in zapisovali ljudsko glasbeno izročilo.

To ste vse preposlušali in potem izbrali pesmi?

V bistvu sem to vse preposlušal jaz, kot nekakšen idejni vodja, tako da sem napravil neki osnoven izbor materiala, potem pa smo delali skupaj.

Koliko je bilo tega materiala, iz katerega ste črpali?

Za okrog 14 ur.

Kateri so bili kriteriji za izbor na ploščo?

Kriterija sta bila dva. Glavni je bil, da nam je bila osnovna pesem všeč, drugi pa ta, ali pušča pesem dovolj prostora in omogoča prirejanje in aranžiranje, se pravi, kako se da pesem prirediti.

Ampak na plošči, ki ste jo izdali, ni izbora iz vse Slovenije, manjkata recimo Gorenjska in Dolenjska ...

Ena dolenjska pesem je, ampak naš koncept ni bil, da bi pobrali vse od Rezije do Prekmurja, da bi načrtno zajeli celotno slovensko ozemlje. Izbor je bolj plod naključja. Jemali smo tiste skladbe, ki so nam bile v osnovi bolj zanimive, ne glede na to, od kod izvirajo.

Pa ste se med izbiranjem lahko usklajevali, ali je kdo navijal bolj za eno skladbo, drug pa za drugo?

Ne, sploh nismo imeli težav.

V nekaterih pesmih na plošči zelo spominjate na skupino Begnagrad.

Kar se tiče konkretno te skupine, jih sam, kot idejni vodja Katalene, prej sploh nisem poznal, ker se prej nisem ukvarjal s folk glasbo ali hibridi folk etno muzike. Poznal sem bolj originalne posnetke in se sploh nisem obremenjeval s tem, kaj je bilo na tem področju že narejenega. Primerjava s skupino Begnagrad pa je bila že nekajkrat izrečena.

Vas moti, da vas primerjajo z njimi?

Ne, sploh ne. Saj je čisto logično, da nismo prvi. V končni fazi je ljudska glasba pradavna stvar, rock, blues, jazz pa so tudi zvrsti z dolgoletno tradicijo.

Kako ste se odločili za izbor inštrumentov? V vaši glasbi ni ravno zaslediti kakšnih specifičnih etno glasbil.

Zamišljeno je bilo, da bo zasedba bolj klasična, v rockovski, delno jazzovski varianti. Glavni dodatki pa so v bistvu klarinet in piščali. V našo glasbo vklapljamo tudi etno inštrumente, ki pa niso ravno slovenski. Imamo keltske piščali in keltski boben bodhran, uporabljena je tudi tarabuka. Se pa ne omejujemo, stvari, ki so pač na voljo, uporabimo, če je to potrebno.

Ob poslušanju vaše plošče dobiš občutek, da je več poudarka na instrumentalni glasbi kot pa na vokalih. Kako to?

Pri materialu, ki je bil izbran za prvo ploščo, se je nekako obrnilo tako, da je razmerje med instrumentali in vokali približno petdeset proti petdeset, ampak to ni bil dogovor. Eni komadi so bili mišljeni kot instrumentalni, drugi so bili že v osnovi sestavljeni kot vokalni. Prišlo je tudi do tega, da smo vzeli vokalni original in v bistvu naredili instrumentalno priredbo. Prijemi in pristopi so se spreminjali glede na to, katera skladba je bila v predelavi.

V svetu je trenutno trend, da se v etno glasbo vpletata elektronika, house. Kako to, da se niste odločili za to, bolj moderno trendovsko varianto?

Ne vem, tudi zasedbe, iz katerih prihajamo, so v glavnem bolj klasične, bolj rockerske, jazzovske ali folk. Vsi se bolj ali manj gibljemo v teh vodah, izjema je naša klaviaturistka Polona Janežič, ki igra tudi pri zasedbi Melodrom, ki je dobila oznako trip hop, kot bolj trendovska zvrst.

V katerih zasedbah še igrate?

Boštjan je član skupin Terra Folk in Terra Mistica, sodeluje še v nekaterih drugih projektih, z bobnarjem Robertom sva člana benda S filtrom, on je tudi pri Moj boogiie band, basist je zdaj že bivši član skupine Niowd ...

Koliko koncertov ste že imeli? V osnovi ste bolj festivalski bend.

Imamo tudi solo koncerte, je pa problem, da glasba, ki jo igramo, ne paše v vsak prostor. Vsak, ki se ukvarja z glasbo, ve, da je v Sloveniji kriza z nastopanjem, za tako muziko pa je kriza še bolj občutna. Pri nas tudi klubi, ki so namenjeni rok bendom, niso ravno primerni za to vrsto glasbe. Vsak prostor ima neko določeno klientelo in ljudi, ki so navajeni na določeno zvrst, ki pa jih taka glasba ne zanima. S tega vidika se malo bolj orientiramo na festivale. Tudi letos smo dogovorjeni že za tri festivale, Drugo godbo, Lent in etno festival v Domžalah. Lani smo bili na Mediteran festu, Trnfestu, to so stvari, ki so za nas za zdaj bolj sprejemljive.

Pa je te publike v Sloveniji veliko?

Mislim, da je te publike kar precej, vendar ni tako jasno definirana. Prihaja iz različnih starostnih skupin, ni pa to sicer gimnazijska ali študentska glasba. Naši poslušalci prihajajo iz zelo različnih starostnih in socialnih skupin. Če nimaš definirane publike, je problem, kje igrati in kako zbrati vse te ljudi.

Kaj pa po regijah - ali lahko rečemo, da so kje ljudje bolj dojemljivi za tovrstno glasbo?

Tega si ne upam ocenjevati. S Kataleno še nimamo toliko izkušenj. V bistvu smo največkrat igrali v Ljubljani.

Kje?

Trikrat v Kudu France Prešeren, Orto baru in Kinu Šiška.

Bili ste nominirani tudi za nagrado bumerang.

Bili smo nominirani za koncertni bumerang in za inovacijo leta, vendar nagrade nismo dobili. Smo pa nastopali na prireditvi.

V Kudu je bil koncert razprodan ...

Ja, dva koncerta sta bila razprodana, še posebno promocijski. Trenutno smo sposobni, o tem sem prepričan, narediti v Ljubljani koncert za 500 ljudi, vendar za 250 do 1000 poslušalcev v Ljubljani praktično ni kluba.

Ste bili presenečeni nad dobrim odzivom občinstva?

V bistvu ja, ker je šlo za projekt brez kakšnih velikih pričakovanj.

Če narediš bend, verjetno nekaj pričakuješ, brez tega verjetno ne bi formirali benda ...

Glede na način, kako je bend nastal, se mi zdi, da je to res, da pravzaprav nismo pričakovali veliko. Sčasoma bodo pričakovanja gotovo večja. Če izdaš ploščo in narediš videospot, gotovo pričakuješ malo večji odziv kot prej.

Kako se prodaja plošča?

Zdi se mi, da kar v redu. Prva naklada je pošla, zdaj je že ponatis.

Kolikšna je bila naklada?

Mislim, da pri založbi ne bi bili veseli, če bi to povedal.

Videospot Da gora ta škarbinina se je dobro prijel in postal hit tudi na Videospotnicah. Kako je prišlo do sodelovanja z režiserko Hanno Slak?

Poznali smo se že prej. Všeč nam je njeno delo tako na filmskem kot na spotovskem področju. Preprosto se nam je zdela primerna oseba za ta projekt. Izkazalo se je, da smo imeli kar prav in da se je to sodelovanje dobro obneslo. Zelo zadovoljni smo z rezultatom.

Imate v glavi še kakšen videospot s plošče?

Trenutno je v delu videospot za komad Dobro veče, mamica. Ta spot bo bolj dokumentaren in bo sestavljen iz posnetkov z delavnice, kjer smo se zbrali. Ne bo artistični presežek, ampak bolj predstavitev. V prvem videospotu smo se osredotočili bolj na spot kot izrazno sredstvo samo po sebi.

Kdaj ga lahko pričakujemo?

Marca.

Zelo pozitivno so vas sprejeli tudi kritiki. Ste bili presenečeni?

V glavnem so kritike res pozitivne. Gotovo pa nas bo doletela tudi kakšna negativna, to sodi zraven, je pa seveda prijeten občutek, če te pohvali uradno kritiško občestvo.

Glede na to, da igrate še v drugih bendih, koliko vadite skupaj?

V bistvu vadimo samo pred nastopi. Nismo tak bend, da bi imeli redne vaje.

Je kdo od vas profesionalen glasbenik?

Edino Boštjan Gombač. Ostali še študirajo, nekateri hodijo v službo ...

Ko poslušaš ploščo, dobiš občutek, da je glasba bolj ambientalna kot pa žurerska, ki nekako bolj paše k etno folk kombinacijam ...

V živo stvar deluje veliko bolj naglas, žurersko in energetsko, kot pa mogoče to zveni na plošči. Izhajali smo iz slovenske ljudske glasbe, ki je raznovrstna. Nekateri komadi so bolj veseljaški, po drugi strani pa je ogromno balad in tragičnih pesmi.

Ste imeli težave z učenjem dialektov?

To je bila naloga vokalistke Vesne Zornik. Glede na to, da ima kot pevka dober posluh za glasbo, jo ima tudi za dialekte. Svoje delo je opravila dobro in se je zelo verodostojno približala narečjem, v katerih poje. To so rekli tudi ljudje, ki se s tem ukvarjajo, dialektologi, etnologi in etnomuzikologi, ki so ploščo poslušali.

Opazili smo jo tudi kot vokalistko pri skupini Šukar ...

Ja, vsak ima še kakšno drugo glasbeno zaposlitev.

Ste s prihodnostjo neobremenjeni?

Projekt je še v teku, in dokler bo energija, dokler bomo videli smisel v tem početju - materiala za obdelavo je še ogromno -, bomo s tem nadaljevali. Nove ideje so in novo glasbo že delamo.

Bo glasba podobna kot na prvi plošči?

Osnovno vodilo zasedbe je, da delamo priredbe slovenske ljudske glasbe. To bo tako še naprej.

Bo to drugače glasbeno zapakirano kot na tej prvi plošči?

Verjetno bo drugače, saj bodo druge skladbe, drugi pristopi, drugi aranžmaji. V osnovi pa bo stvar ista. Isti ljudje, mogoče bo šel edino zvok v drugo smer. Puščamo se presenetiti.

Kdo je vaš producent?

Janez Križaj.

Kaj pa tujina?

Za zdaj imamo vrženih par trnkov, ampak še nobena riba ni prijela.

Gre za festivale ali samostojne koncerte?

Bolj za festivale, ampak o konkretnih stvareh še nima smisla govoriti. Želja obstaja. Festivalov je veliko, interes za takšno glasbo pa tudi. Slovenija je v primerjavi z drugimi evropskimi narodi v tem pogledu še dokaj neznana, zato je možnosti veliko.

Ob poslušanju plošče je začutiti tudi nekaj improvizacije, se nagibate k temu?

Puščamo si svobodo, čeprav so stvari dogovorjene in dorečene. Komadi so sicer vnaprej zaranžirani, je pa v komadih tudi dosti trenutnega navdiha.

Je velika razlika, če poslušaš komad na plošči ali na koncertu?

Niti ne. Nismo improvizatorski bend.