Iskanje bokov

Načini zapravljanja prostega časa so muhasti modi izpostavljeni še bolj kot vse druge človeške dejavnosti. Nova modna muha, recimo tae-bo aerobika, postane čez noč zelo priljubljena, kasneje pa se le stežka spominjamo, kaj nas je tedaj pičilo, da smo se s tem resno ubadali. Trenutno v znamenju Alamuta, Shakire in ponovnega vračanja ženske seksualnosti (nasprotno od nekakšne možatosti v nekoč priljubljenih borilnih veščinah in njihovih kombinacijah) vlada veliko zanimanje za trebušne ali, kot jih imenujejo nekateri, orientalske plese. Tako samo društvo Interes na različnih koncih prestolnice včasih do dvakrat na dan pripravlja tečaj orientalskega plesa. "Poskušamo zagotoviti tečaje v vseh delih Ljubljane, kajti ženske nerade hodijo daleč od doma, pa tudi v poznih urah ne," je pojasnila organizatorka Maja Pirc.

Po njenih opazkah sodeč so ženske, ki se zanimajo za tečaj, pogosto negotove: "Zaskrbljene so zaradi svoje starosti, okroglosti in torej (ne)primernosti za tečaj." Zato jim pojasni, da ni omejitev glede teže in starosti, da se lahko pojavijo bose, v nogavicah ali copatah z usnjenim podplatom, z ruto okrog pasu (da bi poudarile boke), v pajkicah ali dolgem krilu. Podobna navodila slišite tudi drugod. Na kraju samem pa ugotovite, da tečajnice, stare od petnajst do šestdeset let in več, nimajo enotne niti izobrazbe niti izurjenosti gibov. Nekatere le stežka obvladajo že roke, druge pa tako vrlo nihajo z ritnicami, da jih še malo ne omejujejo niti v mirovanju vidne "telesne pomanjkljivosti". "Kompleksi se na začetku zelo poznajo. Če si katera misli, da ima predebelo rit, z njo niti pod razno ne bo zagibala. Zakaj? Ritnica, kakršna koli je, je super," je ob koncu vaje razlagala vaditeljica plesa Žana Pia Mičić.

Žana, ki je v neplesnem življenju programerka, zase ve, da se je s trebušnim plesom znebila marsikaterega kompleksa. Cilj sodobnega trebušnega plesa pa je, da ženska ne samo spozna svoje telo, temveč ga tudi sprejme takšnega, kakršno je. Žana, ki s telesom ravna kot z inštrumentom, vajo začne in konča z nekaj minutami joge. Ko uvaja gib s trebuhom, dvigne krilo in pokaže, kako morajo biti postavljene noge ter kje si lahko vzamemo prostor za miganje. Med prikazovanjem posamičnih gibov (osnovna značilnost je ločeno delovanje delov telesa) postreže še z nekaj plesne teorije. Kot je recimo to, da se ženska hrani z energijo zemlje (moški pa z energijo neba). Plesni gibi žensko prizemljijo in jo naredijo močnejšo, da o razvijanju nekaterih za žensko pomembnih mišic (na primer medeničnih med vajo kleče za lažje rojevanje), ki drugače mirujejo, niti ne govorimo. Po pripovedovanju naj bi imel trebušni ples začetke v rodnostno-plodnostnih ritualih, kasneje pa je bil stalni spremljevalec marsikaterega življenjsko pomembnega dogodka - vse od prve poročne noči do uličnega druženja.

Soplesalec

Ena najprivlačnejših in predvsem najbolj praktičnih lastnosti trebušnega plesa je, da daleč naokrog ni nobenega moškega in da ženska za urjenje ne potrebuje soplesalca. Enainpetdesetletna Lidija, samostojna podjetnica, se je za orientalsko vadbo zanimala že lani, a se je zanjo odločila šele letos. "Lepo je, da ne potrebujem soplesalca, kajti moj mož nerad pleše, tukaj pa sem lahko sama. In mož je zadovoljen, ker ga ne obremenjujem." Na vprašanje, ali je že kdaj pokazala, kaj zna, je zatrdila, da prav zdaj pripravlja presenečenje. Sicer pa si, kot pravijo učiteljice plesa, le redko katera upa zaplesati doma. "Devetdeset odstotkov žensk naučenega nikoli ne pokaže doma. V vsem tem času sem tudi sama pred fantom zaplesala le kakih dvakrat. Pa še to, ko sem bila zelo navdušena nad naučenim," je pojasnila še ena od vaditeljic Maja Oražem. "Rada imam starejše ženske, ki imajo izkušnje in stvari razčiščene. Zanimivo je, da imam recimo v Preserju same ženske z doktorati. Ta mlade pa se, komaj stopijo v telovadnico, že gledajo v ogledalu, kako bodo zažgale z gibom v disku."

O plesanju v klubih in diskotekah mlajše tečajnice v slačilnicah rade povedo, da imajo v telesu toliko orientalskih gibov, da drugega preprosto ne morejo zaplesati. Nataša, študentka prava, je samo sebe ujela med karakternim zibanjem na avtobusni postaji, ko je čakala na bus. "Vsi prijatelji hočejo, da takoj pokažem, kaj znam. To je zoprno, saj sem ne hodim zaradi zunanjega učinka, ampak zaradi notranjega." Pravi, da so ji trebušni plesi dvignili samozavest, pa še v ogledalo se zdaj raje pogleda kot prej. Dve genetičarki, raziskovalki Polona in Monika, menita, da je trebušni ples idealna vadba za sedeči poklic. Polona, ki je vadbo prekinila zaradi nosečnosti, trdi, da je to ena sama sprostitev in užitek: "Nikoli nisi zadihan." Čeprav se s tem ne bi strinjala marsikatera udeleženka tečajev, ki prej ni imela kondicije in ji zato po hrbtu curljajo potočki znoja, zjutraj pa o sebi da vedeti kakšna do takrat povsem neznana mišica. "Lepo je, da vadijo tudi doma. Še lepše pa jih je gledati po kakih treh mesecih, ko se počasi sprostijo, niso več trde, postanejo ženstvene," pripomni vaditeljica Vesna Jevšenak, bodoča pravnica.

Za večino vaditeljic velja, da so začele pri kaki domači trebušni plesalki (trebušni ples se je v Sloveniji menda začel uveljavljati sredi devetdesetih let), kasneje pa nadaljevale izobraževanje v tujini, pri - kakor jim pravijo - plesnih sestrah. "Mene je tako navdušila Rakhita, samozavestna ženska, zaradi katere sem, potem ko sem jo srečala v Sloveniji, lahko plesala po pet ur z eno vmesno pavzo," je o svoji izkušnji povedala Žana.

Na tečaj mama pogosto prepelje hčer in obratno. Med udeleženkami so bile tudi take, ki so iskale navdih za predstavitev erotičnega perila - pa so dokaj hitro odnehale. Bile pa so zadrege glede specifičnih predstav moških o tem, kaj je trebušni ples. Tako je starejša gospa začela hoditi v Interes, možu pa je rekla, da hodi k telovadbi. Kasneje, ko je morala razložiti, kakšna telovadba je to, je bil možakar šokiran - češ to so same nage babe, ki jim denar tlačijo med joške. Vendar sta se nekako sporazumela, tudi ob pomoči videokaset, ki so na voljo tečajnicam.

Tančice

V društvu ljubiteljev Orienta so zadrege s tlačenjem denarja med prsi rešili tako, da je voditeljica Mojca Rakipov uvedla kot sestavino kostuma posebno torbico, kamor lahko radodarni gledalec položi nekaj tolarčkov. Mojca, ki meni, da ima pri njej trebušni ples korenine v otroštvu, v Skopju, od koder prihaja njen oče - Rom, le redko sprejeme povabilo na ples. "Rada plešem z Romi, ki nastopajo v Sloveniji. Ko se z njimi začnem meniti po romsko, je stvar takoj urejena. Za ples, recimo v turški restavraciji, pa imam dovolj dobre učenke." Meni, da so za širjenje orientalskega plesa po svetu poskrbele romske plesalke, ki so svoje znanje prenesle iz Indije v Egipt in naprej. "To so bile ghawazze, plesalke, ki so služile denar na trgih in so prišle vse do Turčije." Njihov izvirni ples so Turki sami med popotovanji dopolnil s tehnikami različnih plesov in tako so nastale različice plesnega sloga, ki ga iz angleščine poznamo pod skupnim imenom belly dance.

Če imate na pretek časa, se lahko vadbi v Interesu pridružite kadar koli. Mojca (ki se imenuje tudi Nursel - Obilo svetlobe) vodi tristopenjski tečaj - vse od začetnih korakov do plesa z rekviziti - robčki, tančicami, palicami. Za dodatke in kostume poskrbi sama (veliko je uvoženega iz Turčije in Egipta, nekaj šivajo tudi begunke v Postojni). Konec marca načrtujejo pripravo orientalskega bazarja - prodajno razstavo plesnih oblačil.

Ob teh se laiku na usta lahko prikrade nasmeh, kajti zdijo se tako neživljenjska in kičasta (obilica zlata in živih barv bode v oči).Vendar je tako le, dokler ženska miruje; takoj ko začnejo poskakovati boki in roke viti plesne vzorce, postane jasno, čemu je namenjen pretirano oprijet pas z dinarčki, ki žvenketajo ob vsakem premiku telesa. Ob primerni glasbi (uporablja se vse od sodobnikov in romskih napevov do egipčanske in druge arabske in afriške klasike) se kostum in telo harmonično dopolnjujeta. "Marsikatera mi je že rekla, da bi rada znala plesati kot Shakira. A ona le trese in vrti z boki. Ni pa opaziti, da bi uporabljala gibanje glave, rok in prsnega koša. Ne dela niti z ramenskim obročem niti s koraki." Za Nursel, nekdanjo cirkusantko, je zrela plesalka tista pri petdesetih: "Dobri plesalki ni treba stati na mizi. Če je dobra, jo opazijo tudi v večji množici." Najpogosteje se po njenem plesalke zabavajo, ko aktivirajo mišice, ki jih nikoli niso uporabljale. "Nekatere dejansko ne vedo, kje je njihov desni in kje levi bok. Najtežje pa je delati s prsnim košem." Ja, ko se je treba sedeč na kolenih počasi nagibati nazaj in pri tem migati tako, da se prsi enakomerno zibajo desno in levo, se marsikateri tečajnici zatakne. Čisto do tal pride le redko katera. Nekakšnega krča v prsih pa se po pripovedovanjih različnih vaditeljic menda znebiš šele po petnajstih, dvajsetih minutah vadbe.

Na Mojčinih vajah je bolj sproščeno, večkrat si ženske vzamejo odmor za krajši klepet in druženje po vadbi ali recimo na orientalskem večeru v Ortu. Petintridesetletna Tatjana v belo-zlatih oblačilih je dejala, da si je trebušne plese želela plesati vse od 15. leta, a je šele zdaj dobila priložnost. "Tudi brez moških je fino, nihče ne gleda in si lahko privoščimo več." Študentka filozofije, 21-letna Jagoda, se je za orientalski ples odločila po tem, ko je ugotovila, da salsa premalo razgiba zgornji del telesa. "Začutiti moraš gib od znotraj. In ko se ti enkrat odpre, se ti odpre." Tudi marsikatera druga je po trebušni vadbi (ki jo pogosto spremljajo vriski) odhitela na še en plesni tečaj - se pač iščejo. "Za svoje učenke nočem, da postanejo moji kloni," pojasni Nursel, ki vztraja pri tem, da si vsaka oblikuje svoj slog, menda tudi z gibi iz drugih plesov. Ena njenih najboljših učenk je bivša baletka Petra Štampar, ki je dalj časa iskala nadomestilo za balet. "Preizkusila sem tako rekoč vse, pa mi noben ples ni bil tako všeč." Po dveh letih orientalskega improviziranja vodi svojo skupino v Mariboru. "Ločenih gibov se ni težko naučiti. Težje jih je povezati v celoto tako, da se povezava med njimi ne vidi." Nastopala je tudi v turški restavraciji. "Reakciji, ko zaplešem v javnosti, sta dve. Ali gledajo z odprtimi usti kot zaledeneli ali pa postanejo prostaški, a se zelo hitro umirijo." Tukaj je seveda meja med umetnostjo in vulgarnostjo pogosto zabrisana. Zato je v Sloveniji zaslediti trend odmika od potrošniško priznanega trebušnega plesa v izvirne egipčanske tehnike, obogatene z ustrezno filozofijo in teorijo. A kaj, če je za odkrivanje ženskosti čedalje manj časa? Zato si klasična potrošnica pogosto privošči le izvleček iz v stoletjih nakopičenega znanja v upanju, da bo v nekaj rundah prišla do želenega učinka. Podobno se en trend zamenja z drugim.