24. 8. 2003 | Mladina 33 | Kultura
Rjuhe namesto filmskega platna
Filmi z lokalno tematiko so priljubljeni predvsem zato, ker jih delajo lokalci, ki jih ljudje poznajo, poleg tega pa se ljudstvo veliko laže poistoveti s forami v njih.
Nočna projekcija na trgu v Kopru
© Tomaž Primožič / FPA
Lokalni filmi, ki so povečini z minimalnimi sredstvi, še najpogosteje iz lastnih žepov, realizirane domislice lokalnih zanesenjakov, so v zadnjih letih pravi hit. Če odmislimo film Jebiga, ki je nastal z malce večjo mošnjo in je bil nekakšen hommage življenju in delu ljubljanskih frajerjev, ki so se zbirali v Žmavcu in okrog njega, so lokalni filmi najbolj priljubljeni na Dolenjskem in pod pohorskimi vzpetinami. Gručica filmarjev, zbranih okrog Francija Keka, je pred leti osrečevala Dolenjce s kratkimi filmi o Mami Manki in z vseglobalno dolenjsko megauspešnico Na svoji Vesni, ki si jo je v enem samem večeru - predstavo so morali zaradi preštevilnih gledalcev ponoviti - ogledalo 3000 Dolenjcev, kasneje pa je bila na sporedu še v Koloseju, kjer je bila dvorana kar tri tedne razprodana. Končna številka je presegla celo magično mejo 20.000 gledalcev. Štajercem se je pred letom mešalo ob gledanju filma o svojem narodnem junaku Duletu Vaupotiču, za prijatelje in znance Kleščarju, in ob Zadnji večerji piranskega oštirja Matjaža Javšnika. Svoj hit in lokalnega junaka so dobili tudi Korošci, ki so uživali v domači šprahi in dogodivščinah glavnega lika v filmu Fristajlr, ki išče izgubljenega psička Runa, za katerega nazadnje ugotovi, da ga je na malce daljši sprehod peljal oče. Zdaj imajo lokalni film tudi na Obali.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
