MLADINA Trgovina

Sebastijan Ozmec

3. 10. 2003  |  Mladina 39  |  Kultura

Blasfemija po slovensko

Epilog podganje afere na sodišču

Po petih letih žgočih razprav o žaljenju verskih čustev se je prejšnji teden zgodba o aferi benda Strelnikoff tudi uradno končala. Afero je sprožil takrat novopečeni nadškof in metropolit Franc Rode, ko je v romarskem središču na Brezjah napadel "sramotni 55. člen slovenske ustave", ki zadeva pravico do svobodne izbire splava. Oster govor je spodbudil Vasjo Ocvirka in Sergeja Steblovnika, člana zasedbe Strelnikoff, da sta izdala plošček Bitchcraft, na katerem je bila upodobljena Marija, ki namesto Jezuščka pestuje podgano. Ni minilo dosti časa, ko se je z uvodnikom na sami naslovnici Družine ponovno oglasil sam najvišji slovenski zastopnik med navadnimi ovčicami in vsevečnim stvarnikom. Metropolit je v naslovki skupine videl hujši napad na cerkev, kot si jo je kadarkoli v svoji skoraj petdesetletni zgodovini privoščil komunistični sistem. "Brezmejna žalost me je prevzela, ko sem zagledal ta umotvor. Ostal sem brez besed. Nem v svojem sramovanju ... Tu ni več besed. Tu je samo žalost. Nema žalost in bolečina. Mati. Kaj so ti storili!"

Avtorja spornega cd-ja sta zato v izjavi za javnost povedala, da nista imela namena kogarkoli žaliti. "Smo ateisti in ne pripadamo nobeni verski ločini, ne verjamemo v boga in še manj v satana, niti kakršnekoli druge nadnaravne sile. Prav tako ne pripadamo nobeni politični stranki. Enako spoštujemo vse ljudi, ne glede na njihovo versko (ne)prepričanje ali barvo kože. Želimo živeti v svobodni državi, kjer lahko vsak pove svoje mnenje, vsak pa ima pravico, da se s tem mnenjem ne strinja." Zato sta se sama izrazila skozi umetniško formo oziroma cd-ploščo, ki govori o zajamčeni pravici do splava. Pojasnilo ni prepričalo sedem tisoč gorečih vernikov, ki so se zbrali na Brezjah, da bi se udeležili svečane maše, posvečene razžaljeni Materi in Kraljici vernosti. O bolečini za sleherno slovensko verno srce je spregovoril kdo drug kot nadškof Rode in spomnil navzoče, kaj vse je pomenil lik Marije našim prednikom. Kriv pa je bil tudi tokrat laični sistem vrednot in ne njegova poprejšnja brezjanska provokacija. "Kaj je nalilo pelina v ta srca, da ne znajo več spoštovati? Je bila kriva šola, ki se za vrednote ne zmeni dovolj, ali nemara ideologija, ki je vse, kar je nosilo krščanski predznak, razglašala za ničvredno in zastarelo?" Hkrati se je pozabaval še z estetsko vrednostjo glasbenega izdelka in razložil, da je umetnost zgolj to, kar človeka dviga, razveseljuje in plemeniti, ne pa tisto, kar ga ponižuje. Napotki nezmotljivih dušnih pastirjev so spodbudili Mlade krščanske demokrate iz Ljubljane, Slovenske krščanske demokrate s Škofljice, ljubljanske Krščanske socialiste, člane Slovenske konference, žensko zvezo SKD in 1209 oseb, ki so proti članoma benda vložili kazensko ovadbo. Peticijo proti njima pa je podpisalo še 3867 posameznikov. Generalni državni tožilec Anton Drobnič je nato primer dodelil mariborskemu okrožnemu tožilstvu, ki je na celjskem sodišču vložilo obtožbo. Očitali so jima kaznivo dejanje nasilništva, ki sta ga povzročila s predstavitvijo zgoščenke v celjskem lokalu Kljub in v tedniku Mladina.

Proces se je kot ponavadi vlekel nekaj let, letos januarja pa je celjsko okrajno sodišče odločilo, da se obtožba zavrže, saj žalitev ni bila naslovljena na konkretno osebo. Na tej stopnji se je vmešala višja državna tožilka Elizabeta Gyorkos, ki se je pritožila višjemu celjskemu sodišču z utemeljitvijo, da je bila žalitev usmerjena proti kolektivni osebi oziroma številnim katoliškim vernikom. Pred dnevi pa je tudi druga sodna instanca odločila, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno, saj ni bilo najti znakov nasilništva. Drugostopenjski organ je potrdil, da ni mogoče ugotoviti identitete osebe ali oseb, ki naj bi bile hudo razžaljene spričo popačenega simbola slovenske katoliške cerkve. Zaradi tega je sodišče ugotovilo, "da ne gre za oškodovanca in zgroženca, pač pa le za kolektivnega, vendar nedoločenega oškodovanca, ki je bil zaradi javne predstavitve nove zgoščenke glasbene skupine Strelnikoff s popačeno religiozno podobo razžaljen in zgrožen". Iz opisa v pritožbi tudi ni bilo razvidno, kakšna naj bi bila huda razžalitev, običajna razžalitev pa ne zadostuje za kvalifikacijo kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 299. člena Kazenskega zakonika. Sodišče tudi ni ugotovilo, da sta avtorja posegla v osebno sfero domnevno razžaljenih. "Popačena nabožna podoba ne pomeni negativne vrednostne ocene domnevno prizadetih, ker izraža samo negativno stališče obeh obdolženih glede tega verskega simbola." Sodišče je še ugotovilo, da je glasbena skupina le na samosvoj način protestirala proti stališču predstavnikov RKC do splava. Prav tako ni našlo znakov, da imata glasbenika negativen odnos do katoliške cerkve. "Z javno objavo zgoščenke sta šele omogočila nedoločenim posameznikom ali skupinam, da so se seznanili z njuno obliko protesta zoper že omenjeno stališče do splava." Drugostopenjsko sodišče je na koncu obrazložitve še dodalo, da obdolženima ni bilo mogoče očitati vzbujanja verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, saj sta povzročila zgolj zgražanje. "Iz vsebine protestov prizadetih je mogoče povzeti zgolj sovraštvo do obdolžencev zaradi skrunitve njihove svete podobe. Do razdora med verniki ni prišlo, prav tako ne do nestrpnosti do drugače mislečih." Stališče sodišča je zato bilo, da sicer sta bila v svojem umetniškem projektu neokusna, vsekakor pa nista presegla meje dovoljenega.

Vasja je z razsodbo zadovoljen, saj je prepoznala to, kar sta glasbenika že ves čas zatrjevala - da gre le za refleksijo na sovražen odnos RKC do tistega dela ustave, ki govori o svobodnem ženskem odločanju o usodi svojega telesa. S koncem petletne farse pa je zadovoljen tudi Sergej, ki javno sprašuje generalno državno tožilko Cerarjevo: "Kako je mogoče, da naše državno tožilstvo producira tako nekvalitetne obtožnice, da se ne prebijejo niti do prve obravnave, ampak jih sodišče prej zavrne? (...) Obtožnica proti Ocvirku in meni je namreč čisti pravni diletantizem, njen edini namen pa je bil zadovoljitev nizkih strasti določene skupine državljanov (konkretneje: dela slovenskih katoličanov). Morda pa gospa tožilka meni, da so katoličani nad veljavnimi zakoni in da za njih in njihove simbole veljajo posebna merila? ..."