6. 11. 2003 | Mladina 44 | Kultura
Nevidni ljudje
V petek se v Ljubljani spet začenja LIFF - Mednarodni filmski festival
11'09''01 Idrisse Ouedraogo
Kmalu po napadu na newyorški Svetovni trgovinski center in začetku Busheve "vojne proti terorju" je francoski producent Alain Brigand poklical 11 uglednih prestižnih režiserjev iz enajstih držav in jim rekel, da naj prosto improvizirajo na temo "11-9". Vsak filmček je lahko trajal natanko 11 minut, 9 sekund in eno sličico. Rezultat: omnibus11'09"01, ki je širom sveta požel ovacije - le v Ameriki so mu "preventivno" zaprli vrata in ga razglasili za ceneno, neobčutljivo eksploatacijo. Film je hudo kritičen do cenene in neobčutljive ameriške zunanje politike. Ken Loach nas v svoji epizodi spomni na oni drugi teroristični 11. september - na Čile leta 1973. Na vojaški udar, ki ga je sponzorirala Amerika in ki je likvidiral Salvadorja Allendeja, demokratično izvoljenega predsednika... na teroristično bombardiranje predsedniške palače, ki ga je supervizirala ameriška vojska ... in na ameriške inštruktorje, ki so čilske vojake mojstrili v mučenju disidentov - pse pa v posiljevanju disidentk. Ceneno? Neobčutljivo? Au contraire! V epizodi, ki jo je podpisal Youssef Chahine, od mrtvih vstane ameriški marinec, ki je bil ubit ob bombnem atentatu v Libanonu (1983), toda na svoje veliko presenečenje zve, da tudi Amerika širom sveta režira podobne teroristične napade, tudi na Bližnjem vzhodu, da je sama "ustvarila" Osamo bin Ladna in da Izraelu pusti, da ruši palestinske domove. Vojak se ne počuti zlorabljenega, ampak razsvetljenega. Krog nasilja je bolj začaran, kot se zdi. V epizodi Samire Makhmalbaf iranska učiteljica afganistanske otroke vpraša: No, kaj se je zgodilo 11. septembra? Otroci se hitro spomnijo: aja, zemlja je zasula tiste, ki so kopali vodnjak. In podobno. Ko jim učiteljica omeni napad na Svetovni trgovinski center, eden izmed njih namigne, da jih je kaznoval Bog, toda drugi takoj doda: "Bog nima letal!" So neobčutljivi? Ne, le občutek imajo, da se jim 11. september zgodi vsak dan. Vsak ima svoj 11. september. Vsi imajo žrtve terorizma, za katerimi Amerika ne joče. Še celo Izrael je preveč zaseden z objokavanjem svojih žrtev, da bi objokaval žrtve 11. septembra. Bosna ima Srebrenico, ne pozabi opozoriti Danis Tanović. Je to res neprimerljivo z ljudmi, ki v Inarritujevi epizodi skačejo z gorečega Svetovnega trgovinskega centra? Idrissa Ouedraogo nam pokaže revno, bedno, zavrženo Burkino Faso in obupane fantiče, ki hočejo prijeti Osamo bin Ladna, ker so pač slišali, da je nanj razpisana bajna nagrada - nič, le te odurne revščine se hočejo znebiti. Najdejo celo tipa, ki je podoben Osami, a se izkaže, da ni pravi. Ni problema: "Pa ugrabimo Busha!" Je problem: "A hočeš, da zbombardirajo celo deželo!" Ti otroci vedo to, kar vedo otroci Samire Makhmalbaf - da ameriške atomske bombe ne bodo mogli ustaviti s cegli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
