Mateja Hrastar

 |  Mladina 49  |  Kultura

Lov na Rexa

Stol Rex, legendarni slovenski oblikovalski predmet, v stečajni masi

Na koncu tovarniškega dvorišča sta skrita industrijska prodajalna in servis, kjer med razstavljenimi stoli končno zagledate Rexe.

Na koncu tovarniškega dvorišča sta skrita industrijska prodajalna in servis, kjer med razstavljenimi stoli končno zagledate Rexe.
© Denis Sarkić

Leta 1999 so na dražbi v Londonu prodali stol finskega arhitekta Alvarja Aalta za neverjetnih 24.000 evrov. Easy chair iz tridesetih let prejšnjega stoletja je le eden izmed legendarnih Aaltovih stolov, ki jih Finci negujejo kot svoj nacionalni zaklad. Ok, vse v zvezi z Aaltom častijo bolj kot oboževano rusko vodko. In vse njegove predmete prodajajo skoraj kot nacionalne spominke: če se iz Finske ne vrnete vsaj z najmanjšo varianto znamenite vaze Savoy v obliki finskega jezera, pomeni, da niste zaobjeli bistva dežele. Če pa želite, si lahko nabavite tudi katerega izmed Aaltovih stolov - v središču Helsinkov je prodajna galerija, posvečena Aaltovemu pohištvu. Cene so sicer zelo visoke, a za legendarni stol se menda splača potruditi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Mateja Hrastar

 |  Mladina 49  |  Kultura

Na koncu tovarniškega dvorišča sta skrita industrijska prodajalna in servis, kjer med razstavljenimi stoli končno zagledate Rexe.

Na koncu tovarniškega dvorišča sta skrita industrijska prodajalna in servis, kjer med razstavljenimi stoli končno zagledate Rexe.
© Denis Sarkić

Leta 1999 so na dražbi v Londonu prodali stol finskega arhitekta Alvarja Aalta za neverjetnih 24.000 evrov. Easy chair iz tridesetih let prejšnjega stoletja je le eden izmed legendarnih Aaltovih stolov, ki jih Finci negujejo kot svoj nacionalni zaklad. Ok, vse v zvezi z Aaltom častijo bolj kot oboževano rusko vodko. In vse njegove predmete prodajajo skoraj kot nacionalne spominke: če se iz Finske ne vrnete vsaj z najmanjšo varianto znamenite vaze Savoy v obliki finskega jezera, pomeni, da niste zaobjeli bistva dežele. Če pa želite, si lahko nabavite tudi katerega izmed Aaltovih stolov - v središču Helsinkov je prodajna galerija, posvečena Aaltovemu pohištvu. Cene so sicer zelo visoke, a za legendarni stol se menda splača potruditi.

Ja, za legendarni stol bi se bilo vredno potruditi. Še posebno, ker imamo tudi pri nas stol, ki je bil del vsakdanjega življenja, pa se je spremenil v kult, v enega največjih dosežkov slovenskega industrijskega oblikovanja. In ta stol je zastopan v zbirki Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. In ta stol je postal kultni predmet slovenskih dizajnersko osveščenih prebivalcev. Stol Rex Nika Kralja. Od leta 1952 najbolj znan slovenski stol.

Rexa je v vseh izvedbah izdelovala kamniška tovarna Stol. Stol Rex je bil prvi stol v Sloveniji, ki je bil zdizajniran za serijsko proizvodnjo. Od takrat so ga izdelali več kot milijon kosov. Niko Kralj je bil tedaj vodja biroja za industrijsko oblikovanje v Stolu, ki je bil sploh prvi tak biro pri nas. Od tam se je katalputiral v svetovno oblikovalsko orbito sredi 60. let prejšnjega stoletja. Postavljali so ga ob bok svetovnih legendam, kot sta Charles in Ray Eames, pri katerih se je učil med bivanjem v Ameriki. Za Rexa je veljalo, da je inovativen tudi v tehnološkem smislu. Niko Kralj je izumil postopek prostorskega krivljenja perforiranih vezanih plošč.

V vsakem primeru je bil Rex v tistem času zelo zelo fensi, kdorkoli je hotel imeti moderno stanovanje, je moral imeti Rexa. Toda bil je tudi množičen - še v sedemdesetih je bil prisoten v čakalnicah, celo kafičih, sejnih sobah ... Potem je prišel drugačen oblikovalski trend in Rexov skandinavski naturminimalizem, cepljen na socialistično klasiko, pač ni bil več v skladu z estetiko osemdesetih. Tako se je Rex iz vsakdana preselil v arzenal kultnih predmetov. Vsaj pri nas, v Sovjetski zvezi pa so ga denimo še vedno proizvajali v neverjetnih 17.000 komadih dnevno.

Skratka - stol Rex je v svojem življenju prehodil pot klasičnega oblikovalskega presežka, ki se iz neopaznega dnevnega predmeta spremeni v muzejsko-zbirateljski poznavalski predmet, ki pa je bil za čuda še vedno v masovni proizvodnji. Tako je vsaj bilo. Če ste hoteli v preteklih letih svojemu stanovanju dodati ta pridih slovenskega connaisseurja, je moral v kotu ali na terasi stati Rex. Kar niti ni bilo težko. Zapeljali ste se v industrijsko prodajalno Stola v Kamniku in ga kupili. V katerikoli barvni izvedbi ste želeli. Potem ste mu doma dodali še blazine in se udobno zleknili. To je potekalo po ustaljenem redu do letošnje jeseni.

Ja, točno, ali Rexa še vedno lahko kupite? Hm, na netu se občasno pojavljajo oglasi v stilu "star stol Rex kupim po ugodni ceni." Torej je trgovanje z njimi še aktualno. Pa smo šli v Kamnik, v Stol, da kupimo Rexa. Ko pridete v Kamnik, se logično najprej zapeljete do tiste velike betonske zgradurine, na kateri piše Stol in kjer je bila desetletja njihova prodajalna. A tam ni več stolov. Neko steklo prodajajo. Vratarji vam kmalu razložijo: "Ja, Stola ni več. Vse je v stečaju. Vse so zafurali. Vsi so na cesti." Res je. Legendarnega Rexa so v zadnjem času delali v Stolu Ambienti. Od 13. oktobra pa so v stečaju. Brez plač in brez proizvodnje, 144 delavcev na cesti in z Rexom v stečajni masi. Proizvodne prostore podjetja je kupilo kamniško podjetje Biring Tamiz, ki se zavzema tudi za prevzetje Stolovih blagovnih znamk, vključno s stolom Rex. A vse skupaj je trenutno v stečajnem postopku, za katerega upajo, da se bo razpletel nekje februarja. Pri tem je vse zameštrano, ker patenti sicer so, a je kljub temu veliko proizvajalcev kopij, patent pa je bil zaščiten v Beogradu, kar prenos patenta iz Stola v drugo firmo samo še oteži. Dogovori še tečejo, v principu vse strani, vključno z avtorjem, želijo, da se Rex spet izdeluje. Ob tem je samo obrobna zgodba, da so pred leti, v času reorganizacije Stola, menda po pomoti veliko večino načrtov za proizvodno linijo Rex odložili na odpad starega papirja.

Ja, sedaj vam je že jasno - stola Rex trenutno ne proizvajajo nikjer v Sloveniji.

Ko pa v Kamniku vseeno vprašate, kje bi lahko kupili stol Rex, vas napotijo v proizvodne hale na Duplici. Tam je bil tudi včasih velik razstavni salon. Sedaj ni niti vratarja. Torej malo tavate med opuščenimi halami, sem in tja pa se prikaže kakšen delavec. Podjetje, ki je kupilo hale, je obdržalo okoli 40 delavcev. Na vprašanje, kje bi lahko kupili stol Rex, dobite odgovor: "Hm, težko. Ga ne delamo več. Samo ga bomo še. Ja, tam v industrijski prodajalni od Stol - pisarniška oprema vprašajte, mogoče jih še imajo. Sicer ... ja, no, mogoče jih je pa še nekaj v skladišču ... pa škoda, da jih več ne delamo. Smo jih veliko naredili."

Na koncu tovarniškega dvorišča sta skrita industrijska prodajalna in servis. V bistvu je bolj delavnica, kjer med razstavljenimi stoli končno zagledate Rexe. Stare, zguncane in zamazane. Ko ste že prepričani, da so polomljeni Rexi vse, kar lahko dobite, se vam odprejo vrata zadnje sobe in tam na sredini, med vsemi drugimi ostanki Stolove proizvodnje, stojita čisto nova veliki in mali Rex. Največji ponos Stola. Prostor je nemara res neugleden - meni denimo se je le za hip pred očmi prikazala helsinška bleščeča trgovina Aaltovih stolov - toda sreča ob najdbi Rexa je neizmerna. Še jih imajo. V vseh izvedbah, razen črne. Še pred nekaj tedni so jih prodali dvajset naenkrat. Sedaj tu in tam kakšnega. Morebiti bodo zaloge zdržale še kakšen mesec, dva. Cena: 18.000 tolarjev. Poceni, zelo poceni. Ni čudno, da ga trgovine z dizajnerskim pohištvom ne uvrščajo v svojo ponudbo, ker 18 jurjev pa res ni prava cena za statusni simbol. Pa saj ne da bi jamrali, kako Slovenci grdo delamo z blagovnimi znamkami, s katerimi bi se lahko hvalili v tujini oz. so nas v nekem trenutku proslavile po svetu. Niti ne bi trdili, da je Rex nacionalni simbol. Čeprav so v preteklosti nekateri to poskušali narediti, češ da te prečke na naslonjalu predstavljajo kozolec, za kozolec pa vemo, da pomeni eno izmed esenc naše nacionalne identitete. Pa je avtor sam to tezo zavrgel, češ da v Rexu ni nič nacionalnega, ker je dobro oblikovanje le internacionalno. Ravno zato bi morali biti na Rexa vsaj malo ponosni.