Janez Menart

Pesmi štirih so za Slovenijo, deželo, ki je pozno odkrila rock'n'roll, tisto, kar je prvi LP Beatlov Please Please Me za svet. Prelom. Pesmi štirih, objavljene leta 1953, v času trdega socrealizma, so prelomne, ker so v času čaščenja kolektiva odkrile intimnost. Enciklopedični podatek pravi, da se z zbirko Pesmi štirih končuje obdobje družbeno angažiranega pesništva. Napak pa bi bilo, če bi mislili, da je z zbirko Pesmi štirih izpuhtela subverzivna moč poezije. Pesmi štirih so bile prelomne ravno zato, ker se je kolektivni duh umaknil individualizmu, revolucionarni zanos pa intimnosti. Pomenljivo: Pesmi štirih so v literarni zgodovini sicer dobile pomembno mesto, prvi ponatis pa so dočakale šele prelomnega leta 1988.

Janez Menart, leta 1929 rojen v Mariboru, je po prelomni pesniški zbirki, pri kateri so sodelovali še Ciril Zlobec, Tone Pavček in Kajetan Kovič, objavljal pesniške zbirke, prevajal, pisal satirično poezijo, med letoma 1966 in 1968 je predsedoval Društvu slovenskih pisateljev, kot dramaturg je delal na RTV Ljubljana, kot urednik pa pri Mladinski knjigi. V osemdesetih je kot publicist posegal v politično diskusijo o suverenosti naroda. V zgodovino pa bo šel tudi kot pesnik, ki mu je beseda tekla gladko, ritem je bil čvrst, vsebina pa hudomušna: "Antidrama je predstava, kjer ti kdo pokaže rit, zraven punco ošlatava, s penisom pa vrta zid."