Potiskanje v ilegalo

V samem centru glavnega mesta se je v zadnjem letu dni zelo skrčil seznam klubov oziroma lokalov, ki s svojim programom in ponudbo presegajo raven banalne zabave. Ko naštejemo Bellevue, SubSub ali Hound Dog, ki so prejšnje leto zaprli vrata, se lahko vprašamo, kaj še ostane. Trenutni odgovor je: malo. Tudi klub K4 je na začetku tega tedna, protestno in za nedoločen čas, zaprl svoja vrata.

Štiri petine obiskovalcev K4 so študentje. Njegova lokacija in možnosti pa od nekdaj niso zanimive samo za študentske zabave, ampak tudi za širša kulturna dogajanja in gostovanja; ne pozabimo tudi Roza diska v prejšnji državi, ki je bil prvo javno zbirališče gejevske populacije.

Večna težava kluba niso obiskovalci, temveč okoliški stanovalci - oziroma točneje stanovalca Kersnikove ulice, ki že leta vneto vodita kampanjo proti klubu, obiskovalcem in osebju. Odvetnica stanovalcev Irina Maechtig ni želela komentirati razpleta, ki so se ga veselili njeni klienti. Po sporih, ki se vlečejo iz prejšnjega tisočletja in zaradi katerih so na primer zazidali okna kluba, je razplet nepričakovan. Meritve hrupa, ki jih je novembra lani opravil Center za varstvo pri delu, so prinesle strokovno razlago, da hrup iz Kluba ne presega predpisane ravni ter da je problem stanovalcev hrup zaradi prometa. Po drugi plati je vodstvo kluba stanovalcem ponudilo številne predloge rešitev nezadovoljstva - od omejenega avtomobilskega dostopa samo za stanovalce prek dodatne osvetlitve in varovanja ulice. Ti ukrepi stanovalcev niso zanimali.

Sedanja "omejitev delovanja" se nanaša na obratovalni čas šanka, ki deluje v sklopu kluba, in je vzvod, ki lahko zapre vsak klub. Dosedanje obratovalno dovoljenje Mestne občine Ljubljana (MOL) je bilo izdano do 2. ure zjutraj. Po tej uri je bilo v "štirki" mogoče naleteti na kaj nevsakdanje prizore: zaprt šank pri polni zabavi je nekajkrat gostil policiste, ki so po četrt ure nadzirali, da ni nihče dobil niti kozarca vode. Obiski inšpektorjev po drugi uri so postali stalnica. Ob nezadovoljstvu obiskovalcev, ki so začeli zapuščati klub, ter napovedi občinarjev, da bodo delovanje šanka omejili do 24. ure, se je vodstvo kluba odločilo za protestno zapiranje vrat. "Mladi potrebujemo prostore v središču mesta," pravi vodja Kluba K4 Mija Lorbek, "ob tem pa gre za prostor, ki je simbol študentske kulture."

Program za marec, ki so ga vseeno izdali ta teden, je videti klavrno - pri vseh napovedih stoji pripis odpovedano, dva največja dogodka pa bosta izpeljana na drugih lokacijah. Zaprtje vrat v primeru K4 pomeni signal za študentsko akcijo - brez zbirališča bodo ostali številni študentski klubi, katerih člani so se doslej zbirali ob večerih med tednom. Ob zbiranju podpisov v podporo urbani underground kulturi pa se pripravljajo javni protestni dogodki, ki ne bodo zgolj partiji.

Podobna situacija je bila leta 1997, ko je občinski oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem omejil delovanje kluba na 22. uro. Gorazd Maslo iz taistega oddelka za nastali položaj pravi: "Postopek za potrditev podaljšanega obratovalnega časa okrepčevalnice klub K4 za obdobje od 1. marca še ni končan, zato še ni mogoče dati končnega odgovora na to vprašanje." Sicer MOL prek javnih razpisov podpira projekte in pomaga pri realizaciji kreativnih programov, zato je preganjanje obiskovalcev s krajšanjem delovnega časa v celoti nedoumljiva zamisel. Tudi Blaž Peršin, načelnik Oddelka za kulturo, pravi: "MOL meni, da je treba v mestu Ljubljana ohraniti ta vidik urbane kulture." Scenarij iz 1997 je po dveh tednih vrnil obratovalni čas na prejšnjo uro, februarja naslednje leto pa je šank lahko obratoval do 6. ure zjutraj.

Metelkova ne-mesto

Če ima štirka težavo, ki je rešljiva z enim dovoljenjem, pa je precej bolj zapletena situacija okoli Metelkove, predvsem v interesni sferi Avtonomnega kulturnega centra (AKC) Metelkove, ki tam živi in ustvarja - tako v številnih klubih in združenjih kot prostorih in posameznikih. Precej manj stvarnega interesa ima ljubljanska univerza oziroma njene tri akademije - glasbena, likovna ter akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Lani septembra so na županjo Danico Simšič naslovile odprto pismo, v katerem so jo pozvale, naj preuči možnosti za umestitev treh akademij na primerno lokacijo v Ljubljani.

Rušenje Metelkove kot Damoklejev meč vseskozi visi nad prebivalci zapuščene vojašnice. Ironično je projekcijo duha podal Andrej Morovič: "Načeloma je super, dokler se nič ne ruši. Če se ruši, bo konflikt." Zadnji pogovori o prihodnosti Metelkove so potekali pred slabimi tremi leti, od takrat pa metelkovci v neuradnih pogovorih z občinskimi možmi prejemajo zagotovila, da se ne bo nič rušilo, v medijih pa prebirajo nasprotne informacije. Morovič: "Tajna pogajanja za zadeve javnega interesa so bedne." Zaradi nenehnih špekulacij sta ta teden skupaj z Miho Zadnikarjem v imenu Foruma AKC vpletenim ter kulturnemu ministrstvu poslala odprto pismo. Glavni očitek je neinformiranje metelkovcev navkljub večkratnemu izražanju interesa, na srce pa jim polagajo željo, da se o tako pomembnih temah ne odloča pod mizo ter za hrbtom zainteresirane javnosti. "Ali boste uničili kulturni in socialnopolitični center, ki je za prepoznavnost Ljubljane in Slovenije naredil več kot vse tri akademije skupaj?" Sami celo pozdravljajo prihod akademij, če zaradi novogradenj ne bo prišlo do rušenj in drugih destruktivnih posegov v Metelkovi mestu.

Mestni občinarji so septembra 1998 sprejeli Odlok o prostorskih ureditvah na območju CO 5/4, nekdanje vojašnice 4. julij, in v rubriki "namenska raba" za prihodnost Metelkove opredelili: "Kulturni, izobraževalni in poslovni program z javnim programom v pritličju, mladinski hotel." Celica, kot se imenuje youth hostel, stoji, večja težava pa bodo fakultete. Lokacija na Metelkovi je namreč sila neprimerna - ne zgolj zaradi sedanjega življenja, ki je tam pognalo korenine, ampak so predstavniki univerze in šolskega ministrstva ugotovili, da je na površini 6260 kvadratnih metrov nemogoče zgraditi tri akademije. Tako je Branka Arnavtovič z ministrstva za šolstvo pojasnila, da ne obstaja načrt akademij na Metelkovi: "Natečaj, ki je bil osnova za urbanistični akt, nima načrta."

Vprašanje pa je, za koga so akademije na Metelkovi bolj zanimive - za univerzitetnike ali MOL-ovce? Za slednje bi bila to vsekakor cenovno ugodnejša rešitev kot odprodaja zemljišča, na katerem počiva nekdanja tovarna koles Rog, za katero šolsko ministrstvo ni želelo sprejeti ponujene cene. Županja je sicer lani jamrala, da dolgoročni nakupi zemljišč jemljejo finančno moč mestu, in med tovrstnimi lokacijami omenila tudi Rog.

Toda tudi Rog ni dovolj velik. Na novembrski seji izredni mestnega sveta je rektor Jože Mencinger opozoril, da univerza ne nasprotuje ne Rogu ne Metelkovi, "vendar moramo verjeti arhitektom, če pravijo, da tam ni dovolj prostora". Najbolj odločni predlogi o gradnji akademij na Metelkovi so na isti seji prišli iz ust najmanj neposredno vpletenih - mestna svetnika iz vrst Nove Slovenije Janez Vrbošek ter soimenjak Drobnič sta predlagala kar glasovanje o Metelkovi. Morda bi bilo res dobro glasovati za Metelkovo - za urejen trajen urban kulturen status, ki bi ustvarjalcem zagotovil miren spanec. "Zdaj ta grožnja že tretjič visi nad nami in nekako se navadiš na pritisk," je obrazložila Nataša Serec iz Menze, ki pa ji stanje ni pogodu. "Smo sredi načrtov za obnovo dvorišča in strehe, sicer se prijavljamo na razpise mesta in ministrstev, ki nam tudi dodeljujejo sredstva."

Ostali

Edina zares obetajoča novica, ki je prišla z MOL-a, se je nanašala na Orto bar, rokersko zbirališče ob stari tovarni Zmaj. Orto je bil pred nekaj leti naenkrat na poti eni od novih obvoznic, ki se porajajo v Ljubljani, ter predviden za rušenje. Nihče izmed lastnikov ni vedel, kakšna bo nadaljnja usoda Orta, za katerega pa se zdi, da bo preživel zapiralni val. Igor Jurančič iz oddelka za urbanizem je namreč pojasnil, da je tik pred razgrnitvijo lokacijski načrt za to območje: "V tem načrtu je predvideno rušenje zahodnega dela tovarne Zmaj, Orto bar pa ne bo porušen, lahko pa bo nadomeščen z novim objektom."

Namesto sklepnega komentarja pa odgovor županje Danice Simšič na vprašanje, zakaj je ogrožena cela vrsta urbanih zbirališč, komercialni lokali pa poslujejo nemoteno in v razcvetu. "MOL že leta pripravlja strokovne podlage za prostorske akte in pri vseh poskuša najti rešitev za čim bolj intenzivno urbano družabno življenje za vse sloje, starosti in najrazličnejše potrebe prebivalstva." Čas bi bil, da iz stadija ogroženosti vanje vključijo tudi sedanje zmogljivosti. Dokler je še kje odprto.