24. 3. 2004 | Mladina 12 | Kultura
Sobane za zvezde
Koliko stane najem Vibinih studiev? Odvisno od barantanja.
Slovenski Cinecitta v Stegnah
© Igor Škafar
Govori se, da je za postavitev novih sanjskih Vibinih studiev v Stegnah v Šiški pravzaprav najzaslužnejši sam presvetli vatikanski poglavar papež Janez Pavel II. s svojim obiskom Ljubljane leta 1995, saj je tisto leto država cerkvi vrnila cerkev sv. Jožefa, kjer so bili dotlej studii Vibe filma. Pet let kasneje so začeli v industrijski coni v Stegnah graditi nov studio, ki je gotovo ena največjih high tech "kulturnih" pridobitev zadnjih let. Celoten proračun za približno 10.000 kvadratnih metrov velik kompleks je menda znašal okrog tri milijarde tolarjev, od tega je glavni investitor, ministrstvo za kulturo, od leta 1998 do 2000 vložil okrog milijardo 800 milijonov tolarjev, v skladu z investicijskim načrtom pa se bo oprema v predvideni vrednosti 900 milijonov tolarjev dokupovala še vse do leta 2005. Gradnja je seveda pri polni malhi potekala brez težav, več nevšečnosti so imeli vodilni pri Vibi in ministrstvu za kulturo s kritikami zaradi monopolnega položaja v filmski produkciji. Gospodarsko interesno združenje neodvisnih produkcij je zatrjevalo, da ima Viba, ker mora producent pri realizaciji filma, ki ga financira filmski sklad, uporabiti njeno tehnično opremo in storitve, na drugega ponudnika pa se lahko obrne šele, če mu Viba ne more ponuditi ustrezne tehnične opreme in storitev, monopolni položaj na trgu, navdušeni pa niso bili niti nekateri producenti, ker bi bili s tem vezani zgolj na Vibine storitve. V Sloveniji poleg Vibe sicer premoremo še dva manjša studia, VPK in Arkadeno, že drugo leto pa bo v neposredni bližini Ljubljane začel obratovati še en dvoranski studio z menda še večjo kvadraturo, kot jo ima novonastali Vibin objekt.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 3. 2004 | Mladina 12 | Kultura
Slovenski Cinecitta v Stegnah
© Igor Škafar
Govori se, da je za postavitev novih sanjskih Vibinih studiev v Stegnah v Šiški pravzaprav najzaslužnejši sam presvetli vatikanski poglavar papež Janez Pavel II. s svojim obiskom Ljubljane leta 1995, saj je tisto leto država cerkvi vrnila cerkev sv. Jožefa, kjer so bili dotlej studii Vibe filma. Pet let kasneje so začeli v industrijski coni v Stegnah graditi nov studio, ki je gotovo ena največjih high tech "kulturnih" pridobitev zadnjih let. Celoten proračun za približno 10.000 kvadratnih metrov velik kompleks je menda znašal okrog tri milijarde tolarjev, od tega je glavni investitor, ministrstvo za kulturo, od leta 1998 do 2000 vložil okrog milijardo 800 milijonov tolarjev, v skladu z investicijskim načrtom pa se bo oprema v predvideni vrednosti 900 milijonov tolarjev dokupovala še vse do leta 2005. Gradnja je seveda pri polni malhi potekala brez težav, več nevšečnosti so imeli vodilni pri Vibi in ministrstvu za kulturo s kritikami zaradi monopolnega položaja v filmski produkciji. Gospodarsko interesno združenje neodvisnih produkcij je zatrjevalo, da ima Viba, ker mora producent pri realizaciji filma, ki ga financira filmski sklad, uporabiti njeno tehnično opremo in storitve, na drugega ponudnika pa se lahko obrne šele, če mu Viba ne more ponuditi ustrezne tehnične opreme in storitev, monopolni položaj na trgu, navdušeni pa niso bili niti nekateri producenti, ker bi bili s tem vezani zgolj na Vibine storitve. V Sloveniji poleg Vibe sicer premoremo še dva manjša studia, VPK in Arkadeno, že drugo leto pa bo v neposredni bližini Ljubljane začel obratovati še en dvoranski studio z menda še večjo kvadraturo, kot jo ima novonastali Vibin objekt.
Od otvoritve Vibinih novih prostorov pa vse do konca lanskega leta javnost, razen tega, da sta bila tam veliki koncert Laibacha in Pandurjeva gala predstava 100 minut, niti ni vedela, kaj se v slovenskem Paramountu dogaja. Se sploh kaj dogaja?
Vsako leto dobi Viba 160 milijonov tolarjev iz proračuna za plače (80 milijonov), za materialne stroške (40 milijonov) in za tekoče vzdrževanje (40 milijonov). Po mnenju direktorja Vladimirja Peruničiča je dolgoročni načrt, da bi si bili s komercialnimi projekti sposobni sami zagotoviti denar za kritje stroškov in sprotno nadomeščanje opreme z najsodobnejšimi tehničnimi dosežki. Vendar je vseeno težko verjeti, da bi prišel Spielberg snemat v Slovenijo zaradi Vibe in njene tehnike, čeprav je pogled na vso tehnologijo v tonskih in drugih studiih in na vse mešalne mize res impresiven, celo za navadnega bimbota. No, v pogonu je še vedno tudi 26-letna 35-milimetrska kamera s snemanja Dražgoške bitke, kostumi pa so žal zgnili v Vibini piranski deponiji. Novost slovenske filmske scene so tudi posebne sobane za glavno igralko, igralca in režiserja, kar po mnenju nekaterih dokazuje med drugim tudi to, da pri nas že imamo filmske zvezde. V teh čumnatah, ki zelo spominjajo na skromne hotelske sobice, sta zatočišče nazadnje iskala Ivo Ban in Jerca Mrzel.
Prva stvar, ki se je snemala v novem studiu, je bila nadaljevanka Novi svet, kadri so padali že pred uradno otvoritvijo, plod Vibine tehnologije in studia pa so še filmi koprodukcija Sivi kamen rdeče barve, Predmestje in Od groba do groba, štirje kratki filmi študentov AGRFT, televizijski projekt Obisk, v tonskem studiu pa se ukvarjajo s še nedokončanima projektoma filmskega sklada izpred let, z Marmelado in Ruševinami. Realizacija filmskih projektov je prinesla 170 milijonov tolarjev, poleg tega so vibovci zaslužili še približno 60 milijonov tolarjev s komercialnimi projekti, predvsem z oddajanjem prostorov za Pandurjev projekt, za koncerte, konvencije, sprejeme in s snemanje reklam, ves denar pa gre po besedah vodilnih takoj za kritje tekočih stroškov. Ceniki Vibinih storitev so javni, čeprav so cene pred časom umaknili z interneta, češ da se tisti, ki se zanje res zanimajo, z njimi lahko seznanijo kadarkoli. Res zanimivo, da javni zavod nima cenika. Lahko dobite seznam z vso ponudbo, a brez cen. Kot pravijo v Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev, enakega mnenja pa so tudi producenti, bi bilo popolnoma brez pomena, če bi bil cenik objavljen, ker se cena določa sproti. Če je studio zaseden, je cena pač višja, če je prazen, jasno nižja in je torej različna v različnih pogodbah, tako da je nemogoče dejansko primerjati ceno Vibine tehnike ali storitev s cenami podobnih studiev v bližnji ali daljni okolici. Res je sicer, tako pravijo skoraj vsi, da bi bila kakšna storitev po ceniku dejansko cenejša v Pragi ali Muenchnu, vendar je treba prišteti še stroške prevoza in bivanja osebja.
No, pa vseeno. Nekakšen okviren cenik obstaja. Pač nekje morajo začeti barantati. Torej - okvirne cene v evrih brez davka. Zvezdniška soba stane od 8,92 evra (moška 8,96) do 26,76 (moška 26,88) evra, pač odvisno od dneva in časa. Najcenejša je med tednom dopoldan, najdražja za konec tedna ponoči. Veliki studio (665,23 kvadratnega metra) lahko najamete za okvirno ceno od 641,04 do 1923,12 evra na dan. Do centima natančno. In tako za vse od kamer, lučk do montažne mize (najbolj razvpita stane 22,46 evra na uro) in rekvizitov (bajonet recimo stane 2,97 evra na dan, vinčestrovka 24,78, kozarec 0,06, klavir pa 15,14 evra).
No, pa poglejmo v kakšen drug studio v bližini. Evropska industrija se seli na dumpinške trge in počasi se je to začelo dogajati tudi v filmski industriji. Tako celo Madžarska ni več, kar je bila. Koprodukcije se vse pogosteje snemajo v Romuniji. Recimo v studiih Castel Film Studios, ki svoje storitve celo oglašujejo s sloganom: "Cenejši kot v Pragi in Budimpešti." Eden zadnjih velikih filmov, ki so jih snemali v studiih Castel, je bil Cold Mauntain. Ogromen kompleks ponuja tudi jezero in gozdove. Največji studio, ki meri 3274 kvadratnih metrov in je v njem celo majhen bazen, stane 1600 evrov na dan. Če upoštevamo velikost Vibinih studiev, stane denimo najem romunskega studia, velikega 540 kvadratnih metrov, 400 evrov na dan. Ne glede na dan in uro. Skoraj 250 evrov cenejše izhodišče kot pri Vibi. Poleg tega je tudi pri ceniku družbe Castel Film - ki je objavljen na netu - zapisano, da se o cenah lahko razpravlja. In v Romuniji lahko za 500 evrov najamete še londonske ulice, skupaj z Baker Street. Pa kaj je to v primerjavi s fiatom balila, ki ga pri Vibi ponujajo za 158,79 evra na dan!?
Veliki studio, primeren za koncerte in zabave
© Igor Škafar
Soba za zvezdnike
© Igor Škafar
Zgodovina brez prahu
© Igor Škafar
Viba je tehnološko dobro opremljena
© Igor Škafar