Sebastijan Ozmec

 |  Mladina 19  |  Kultura

Napačna vprašanja

Politično nekorekten filmski festival v Ljubljani

Film Bitka za Alžirijo, ki govori o pregonu francoskih kolonizatorjev. Čeprav je leta 1966 dobil beneškega leva, ga v Franciji niso smeli predvajati do leta 1971.

Film Bitka za Alžirijo, ki govori o pregonu francoskih kolonizatorjev. Čeprav je leta 1966 dobil beneškega leva, ga v Franciji niso smeli predvajati do leta 1971.

Po tem, kako hitro so se prijeli in uspešno razmahnili megastični kinokompleksi, bi lahko sklepali, da smo narod, ki obožuje gibljive slike. Še bolj utrdijo takšno prepričanje številni dogodki, ki prinašajo k nam različne filme. Vsakdo najde kakšen filmski festival, ki zadovolji njegov okus. Če to ni Liff, je pa festival gejevskega in lezbičnega filma ali Sniff, kjer predstavljajo kratkometražne izdelke. S praznovanjem druge obletnice postaja letos nekakšna stalnica v ponudbi tudi politično nekorekten filmski festival, ki bo potekal od 11. do 15. maja. Gre za enega najbolj nizkoproračunskih filmskih eventov, saj organizatorjem uspe izpeljati program tako rekoč brez vsakršnega proračuna, filmske institucije pa ga niti ne štejejo za pravi festival. K nam pripelje nekomercialne filme, ki drugače nikoli ne bi uzrli tukajšnjih kolosejskih platen, a si jih je vseeno vredno ogledati.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Sebastijan Ozmec

 |  Mladina 19  |  Kultura

Film Bitka za Alžirijo, ki govori o pregonu francoskih kolonizatorjev. Čeprav je leta 1966 dobil beneškega leva, ga v Franciji niso smeli predvajati do leta 1971.

Film Bitka za Alžirijo, ki govori o pregonu francoskih kolonizatorjev. Čeprav je leta 1966 dobil beneškega leva, ga v Franciji niso smeli predvajati do leta 1971.

Po tem, kako hitro so se prijeli in uspešno razmahnili megastični kinokompleksi, bi lahko sklepali, da smo narod, ki obožuje gibljive slike. Še bolj utrdijo takšno prepričanje številni dogodki, ki prinašajo k nam različne filme. Vsakdo najde kakšen filmski festival, ki zadovolji njegov okus. Če to ni Liff, je pa festival gejevskega in lezbičnega filma ali Sniff, kjer predstavljajo kratkometražne izdelke. S praznovanjem druge obletnice postaja letos nekakšna stalnica v ponudbi tudi politično nekorekten filmski festival, ki bo potekal od 11. do 15. maja. Gre za enega najbolj nizkoproračunskih filmskih eventov, saj organizatorjem uspe izpeljati program tako rekoč brez vsakršnega proračuna, filmske institucije pa ga niti ne štejejo za pravi festival. K nam pripelje nekomercialne filme, ki drugače nikoli ne bi uzrli tukajšnjih kolosejskih platen, a si jih je vseeno vredno ogledati.

Ožje jedro sedmih študentk in študentov, ki so odgovorni za izvedbo, se je spletlo šele lani ob prvem festivalu, prej se niso družili. Ker jih ponudba ni zadovoljevala, so se odločili za bolj angažiran pristop. Zato so se lani osredotočili na iskanje nekorektnosti v smislu raznih krivic, ki nastajajo v družbenih procesih. Letos so ugotovili, da morajo po heglovsko prepojmiti sam pojem politične nekorektnosti, kot pravi Alenka Selčan, članica festivalske ekipe. "Dejansko je namen festivala, da se ta pojem razpira in da dobimo čim več diskurzov. Ali se politična nekorektnost nanaša na oblastniške strukture, ki pač delujejo nekorektno, ali je nekorektnost na strani tistih, ki jim nekako ne uspe priti na polje moči in zato delujejo proti temu, kar naj bi bilo politično korektno? To so različni pogledi, ki jih nameravamo preresetirati." Pripravljene so debate in okrogle mize, v festivalskem katalogu pa različni avtorji, kot so Matjaž Hanžek, Suzana Tratnik in Ciril Oberstar, pojasnjujejo svoje poglede na nekorektnost, prav kakor si more svoj odgovor najti vsak obiskovalec festivala. "Tudi ta pojem mora biti - kot vsi drugi pojmi, kot so demokracija, participacija, svoboda - preizprašan, da se lahko obdrži. Mi ne moremo posredovati, kaj je nekorektno. Filmi niso na našem festivalu zato, ker bi mi rekli, da so politično nekorektni, mi smo zgolj vprašaj na podstavku, ki mora biti postavljen," je prepričan Samo Dekleva, še en član Društva za preoblikovanje družbene komunikacije.

Še preden se je začel postopek izbire filmov, so razglasili letošnji manifest in pozvali avtorje, ki mislijo, da vedo, kaj je to politično nekorektno, naj jim pošljejo svoje kratke, igrane, dokumentarne ali animirane filme. Saša Goropevšek o selekciji pravi: "Izbrali smo filme, ki so se nam zdeli ustrezni glede na manifest in glede na to, kaj bi sami radi sporočali s festivalom. To so predvsem filmi, ki pri nas še niso bili predvajani, razen nekaterih slovenskih, za katere pa se nam zdi pomembno, da se še predvajajo." Dali so možnost tudi nekaterim, ki niso popolnoma sodili v okvir festivala, vseeno pa so jih zaradi zanimivosti uvrstili v spremljevalni sklop, ki bo gledalcem ponujal še druge razsežnosti. Druge prispele mojstrovine so razvrstili v petnajst sklopov, ki jih sprva niso načrtovali, a so se izoblikovali sami od sebe. Program Destination se bo ukvarjal z emigranti, ID z nezavednim, Consume in Shopping bosta predstavila sklop o potrošništvu, Girrrl bo spregovoril o ženski vlogi, Home se bo spraševal o ozemljih po vojnah, Terrorism se bo nanašal na refleksije po 11. septembru, Struggle se bo spopadal z uporništvom, v sklopu Army bodo svoje mesto našli dezerterji, Indigestible bo predstavil ekološke teme, sklop Live/Die bo iskal odgovore na večna vprašanja o življenju in smrti, program Force bo kritiziral uporabo fizične sile, Backstage bo kukal v zakulisje, Destination bo razmišljal o razdaljah ... Najbolj pa so ponosni na to, da bodo v retrospektivnem sklopu Tribute predvajali kontroverzni film Bitka za Alžirijo, ki govori o pregonu francoskih kolonizatorjev iz te severnoafriške države. Čeprav je leta 1966 dobil beneškega leva, ga v Franciji niso smeli predvajati do leta 1971, zdaj pa so ga z zaprašenih polic filmske zgodovine privlekli Američani. "Letos so film restavrirali in v kinematografih dosega dobro gledanost. Izbezali so ga predvsem, da bi ga predvajali oficirjem v Pentagonu, da bi se ti seznanili z načini bojevanja."

Ker je vse opravljeno delo prostovoljno, so bile že lani vstopnice na voljo po minimalni ceni, ki pokrije zgolj osnovne stroške izvedbe festivala. Tudi letos bo cena simboličnih tristo tolarjev, saj namen ni služenje denarja, temveč spodbujanje diskurza. "Dejansko želimo, da ljudje pridejo filme gledat in da sodelujejo v samem procesu ugotavljanja, kaj to je politično nekorektno." Medij predvajanja je načrtno drugačen kot na drugih festivalih, kjer se projicira izključno s filmskih kopij na platna. Na politično nekorektnem filmskem festivalu se bodo zato filmi gledali v formatih vhs, dvd in beta tudi prek televizijskega zaslona. Poleg Metelkove, kamor zahaja bolj ali manj specifična populacija, bodo letos okupirali še Atrij ZRC SAZU, da bi razširili krog obiskovalcev. "Po eni strani spada PI - FF na Metelkovo, po drugi pa vabimo akademike, da sodelujejo v procesu in predstavijo svoje refleksije na festival. Tako imajo možnost videti filme, tudi če si ne upajo prestopiti praga Metelkove," pojasnjujejo vdor v pretežno vase zaprto akademsko sfero. Na dober odziv so naleteli pri mednarodnih institucijah, zato niso imeli težav s premajhnim številom prijavljenih filmov. Že ime je dovolj močen magnet, da pritegne filmske ustvarjalce, ki tudi sami zanikajo komercialni način delovanja festivalov. "PI - FF hoče prikazati drugo stran festivalskega življenja. Predvsem komunikacijo z občinstvom, približevanje filma občinstvu in spodbujanje občinstva k razmišljanju o filmu. Filmi so zato, da nam nekaj dajo, ne zato, da pozabimo nanje, ko gremo iz dvorane domov."