4. 7. 2004 | Mladina 26 | Kultura
Pianist
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje epos o boju za preživetje v času holokavsta, sicer dobitnik treh Oskarjev, Zlate palme in Zlatega globusa
Spomnite se filma Življenje je lepo: pobral je Oskarje in mnoge himne, toda z druge, bolj angažirane strani je bil pričakan s skepso, češ da s svojim komičnim pristopom trivializira Holokavst, najhujšo, najbolj strašno, tako rekoč neopisno tragedijo 20. stoletja. Argumentacija je šla takole: Ne moreš se hecati ob genocidu in trpljenju Judov! To je obsceno, nemoralno, perverzno! Auschwitz ni bil prostor komedije! Auschwitz ni bil le igra, kot skuša svojega sina prepričati Roberto Benigni. Glej, samo igramo se! Ne, so rekli - to je skoraj tako, kot da bi zanikali obstoj Holokavsta. Tisti, ki menijo, da je pisanje poezije po Auschwitzu nekaj barbarskega, so tudi Schindlerjev seznam razglasili za nekaj barbarskega. In obscenega. Zakaj? Ne, ne zato, ker bi iz Auschwitza delal komedijo, ampak zato, ker je Auschwitz rekreiral, ker je potemtakem rekreiral Holokavst, prizore iz Auschwitza, grozo Auschwitza. Ker je rekreiral nekaj, česar ni mogoče rekreirati. Nekaj, kar je tako pošastno, da ne gre niti v besede niti v slike, kaj šele v fikcijo. V hipu, ko skušaš Holokavst rekreirati, "na novo ustvariti", ga narediš banalnega, trivialnega, vsakdanjega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
