10. 10. 2004 | Mladina 40 | Kultura
Kri na umetninah
Razstava del iz umetniške zbirke vnuka vojnega dobičkarja je v Berlinu povzročila škandal
Likovni Berlin je v zadnjih štirinajstih dneh doživel najmanj dva šoka: najprej šok presenečenja zaradi izjemnega zaključka sedem mesecev trajajoče predstavitve dvestotih likovnih del iz Muzeja moderne umetnosti v New Yorku v berlinski Novi galeriji - 1,2 milijona obiskovalcev, več kot 11.000 samo zadnjega dne, in 6,5 milijona evrov čistega izkupička pri 12 milijonih evrov stroškov. In drugi šok, ki bo verjetno imel daljnosežne posledice: še preden je letalo do minute točno nazaj v New York odpeljalo številna mojstrska dela evropskih in ameriških avtorjev, so se ob napovedi otvoritve obnovljenih dvoran nekdanjega berlinskega kolodvora Hamburgerhofa pojavili številni ostri medijski komentarji ter izjave prominentnih umetnikov in poznavalcev, zbiralcev in prizadetih predstavnikov židovske skupnosti ter nekdanjih prisilnih delavcev v nacistični Nemčiji. Vse to je bilo naperjeno zoper zbirko 2500 del 150 umetnikov (na otvoritvi so jih lahko predstavili le 400) svetovnega modernizma in postmodernizma v lasti Friedricha Christiana Flicka, vnuka vodilnega medvojnega industrialca in lastnika koncerna za proizvodnjo orožja, kjer je bilo zaposlenih več kot 50.000 prisilnih delavcev, vojnega dobičkarja, ki je bil obsojen na sedem let zapora, odsedel pa jih je le pet. Zgodba Flickovega deda je temna. Zagotovljena mu je bila Goeringova in Himmlerjeva osebna zaščita. Spretno je manevriral že na kapitalskem trgu Weimarske republike, med vojno še bolje, tako da je ob smrti po vojni zapustil ogromen kapital. Kljub temu je bil na otvoritvi Flickove razstave sam predsednik Schroeder.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
