Urša Matos

 |  Mladina 43  |  Kultura

Gledališče kot lebdeči paradižnik

Na vabljenem natečaju za prenovo Kolizeja zmagal projekt nizozemskih arhitektov

Zmagovalca Neutelings in Riedijk pred maketo

Zmagovalca Neutelings in Riedijk pred maketo
© Borut Krajnc

Ugibanje, kakšen naj bi bil Kolizej, je končano. Mednarodna žirija pod vodstvom arhitekta prof. Borisa Podrecce je med šestimi projekti uveljavljenih tujih arhitektov, ki so prispeli na vabljeni natečaj za prenovo ljubljanskega Kolizeja, izbrala izdelek biroja Neutelings in Riedijk iz Rotterdama. Nizozemska arhitekta res nista tako svetovno razvpita kot nekateri drugi natečajniki, na primer Anglež David Chipperfield ali Španec Rafael Moneo, a še zdaleč nista anonimusa. Willem Jan Neutelings se je arhitekture učil pri slavnemu Remu Koolhasu, predaval pa je na mnogih nizozemskih in mednarodnih arhitekturnih šolah in inštitutih, na primer na Berlage Institute in na Harvardu. S partnerjem Michielom Riedijkom sta začela sodelovati leta 1997, med njunimi bolj odmevnimi projekti pa sta koncertna dvorana v mestu Brugge in rezidenca nizozemske ambasade v Berlinu. Sodeč po izjavah žirantov sta na natečaju gladko pometna s konkurenco in si upravičeno prislužila prvo nagrado v vrednosti 60.000 evrov. Ali kot je dejal Podrecca: "To je zelo lep projekt, ki pomeni inovacijo, nov simbol za mesto." Zakaj se žirija ni odločila za bistveno bolj drzen projekt angleškega biroja Foreign Office Architects, je jasno. Ker bi projekt, ki še najbolj spominja na vesoljsko plovilo Apollo, težko opravičili v javnosti. Če kaj, potem je žirija ob tem projektu pokazala morda kar pretirano mero konservativnosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Urša Matos

 |  Mladina 43  |  Kultura

Zmagovalca Neutelings in Riedijk pred maketo

Zmagovalca Neutelings in Riedijk pred maketo
© Borut Krajnc

Ugibanje, kakšen naj bi bil Kolizej, je končano. Mednarodna žirija pod vodstvom arhitekta prof. Borisa Podrecce je med šestimi projekti uveljavljenih tujih arhitektov, ki so prispeli na vabljeni natečaj za prenovo ljubljanskega Kolizeja, izbrala izdelek biroja Neutelings in Riedijk iz Rotterdama. Nizozemska arhitekta res nista tako svetovno razvpita kot nekateri drugi natečajniki, na primer Anglež David Chipperfield ali Španec Rafael Moneo, a še zdaleč nista anonimusa. Willem Jan Neutelings se je arhitekture učil pri slavnemu Remu Koolhasu, predaval pa je na mnogih nizozemskih in mednarodnih arhitekturnih šolah in inštitutih, na primer na Berlage Institute in na Harvardu. S partnerjem Michielom Riedijkom sta začela sodelovati leta 1997, med njunimi bolj odmevnimi projekti pa sta koncertna dvorana v mestu Brugge in rezidenca nizozemske ambasade v Berlinu. Sodeč po izjavah žirantov sta na natečaju gladko pometna s konkurenco in si upravičeno prislužila prvo nagrado v vrednosti 60.000 evrov. Ali kot je dejal Podrecca: "To je zelo lep projekt, ki pomeni inovacijo, nov simbol za mesto." Zakaj se žirija ni odločila za bistveno bolj drzen projekt angleškega biroja Foreign Office Architects, je jasno. Ker bi projekt, ki še najbolj spominja na vesoljsko plovilo Apollo, težko opravičili v javnosti. Če kaj, potem je žirija ob tem projektu pokazala morda kar pretirano mero konservativnosti.

Kolizej bo brez dvoma eden najpomembnejših urbanih projektov v Ljubljani, hkrati pa tudi eden najdražjih. Investitorja - podjetje Kolizej, ki je v večinski lasti Kranjske investicijske družbe - je na primer samo natečaj stal približno pol milijona evrov. Za prve tri nagrade so razdelili 120.000 evrov, poleg tega pa so vsakemu od šestih natečajnikov izplačali še po 35.000 evrov za kritje stroškov, ki so jih imeli s pripravo projektov. To pa je šele kapljica v morje, saj naj bi gradnja sodobnega, multimedijskega kulturno-poslovnega kompleksa po besedah direktorja podjetja Jožeta Anderliča stala najmanj 120 do 150 milijonov evrov. Od kje mu denar? Anderlič si je bogastvo ustvaril s podjetjem Periteks, ki je leta služilo mastne milijone s pranjem perila za Klinični center. Tako bi lahko celo rekli, da bomo novi Kolizej financirali vsi zdravstveni zavarovanci, ki v državno zdravstveno blagajno prispevamo sredstva za čisto perilo KC-ja.

Kaj ponuja zmagovalni projekt? Dokaj nevsiljivo zunanjost in precej ekstravagantno, živahno notranjost. Arhitekta javnosti nista skušala šokirati z megalomanskim nebotičnikom, ki bi preplašil neuko oko slovenskega povrečneža, ampak sta se odločila za približek mestni palači, ki spoštuje višinski gabarit mesta. Hkrati pa sta naredila arhitekturo, ki je še vedno dovolj inovativna, da bo iz Berlina, Rima, Londona, Pariza, Tokia in drugih svetovnih prestolnic privabljala radovedne turiste.

Čeprav so bile zahteve investitorja vnaprej natančno določene, se jim arhitekta nista v celoti podredila. Naredila sta na primer manj stanovanj in pisarn ter se bolj osredotočila na tisti del kompleksa, ki bo namenjen javnemu programu. Investitor je na primer predvidel, da bi gledališče obsegalo od 1200 do največ 1320 sedežev, Nizozemca pa sta se namesto tega odločila za 1392 sedežev. Za primerjavo povejmo, da bo gledališče sprejelo približno toliko obiskovalcev, kot jih sprejme Gallusova dvorana v Cankarjevem domu. Da bo dvorana nekaj posebnega, pove tudi podatek, da je že določen svetovalec za njeno zasnovo. To je Theatre Projects Consultant, ena najuglednejših organizacij, ki se ukvarja z oblikovanjem, načrtovanjem in gradnjo kulturnih dvoran. Poleg gledališča bo kompleks obsegal še restavracijo s teraso, trgovine, poslovne prostore, 750 parkirnih mest v štirih podzemnih etažah in dve luksuzni večstanovanjski vili, ki bosta od glavnega objekta ločeni in nižji, tako da se bosta dobro ujeli z obstoječimi okoliškimi vilami. Projekt predvideva tri stolpnice v različnih višinah, ki se bodo proti vrhu zoževale, tako da bodo odpirale pogled na ljubljanski Grad. Najvišja stolpnica, v kateri bodo pisarne, bo imela 25 nadstropij, kar pomeni, da bo višja od stolpnic na Trgu republike, poleg tega pa bo na vrhu imela tudi pristajališče za helikopterje. Še posebej zanimiv je kulturno-kongresni del objekta. Znotraj steklenega kubusa je umeščeno gledališče, ki po svoji obliki spominja na velikanski lebdeči paradižnik. Neutelings pravi, da zunanje fasade za zdaj še niso povsem definirali, verjetno pa bo opečnata. Z izbiro žirije je zadovoljen tudi investitor. Po Anderličevih besedah je tako z vidika stroškov gradnje kot tudi ekonomike trženja in obratovalnih stroškov "ekonomsko izredno učinkovit in kot tak najprimernejši za realizacijo". Objekt naj bi predvidoma zgradili do leta 2009, vendar točnega roka za zdaj ni mogoče predvideti, ker ta ni odvisen le od finančnih zmožnosti investitorja, pač pa tudi od tega, kako se bodo na predlagano rešitev odzvali v spomeniškem varstvu in ljubljanskem mestnem svetu. Več kot 157 let star Kolizej je namreč spomeniško zaščiten z mestnim odlokom iz leta 1993. Ta določa, da je višina Kolizeja omejena na pritličje in štiri nadstropja, poleg tega pa se Kolizej v celoti varuje za javno namemnost, se pravi, da v njem pravzaprav ne bi smelo biti stanovanj. Glede na to bi bila prenova dopustna le v okvirih sedanje gradbene lupine, v notranjosti pa bi bilo treba ohraniti osnovno razporeditev prostorov s šestimi dvoranami. Ker investitor od vabljenih arhitektov ni zahteval spoštovanja teh omejitev, ampak jim je pri delu pustil proste roke, se je vseh šest odločilo za rušenje Kolizeja. Še največ nostalgije do obstoječe stavbe je mogoče najti v projektu finskih arhitektov Heikkinena in Komonena, toda tudi tu kaj več od manjšega dela fasade ne bi ostalo. Prihodnji meseci bodo tako še zelo zanimivi, saj se bo do predlagane rušitve moral opredeliti ljubljanski regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine. O projektu pa bodo zagotovo razpravljali tudi ljubljanski mestni svetniki. Igor Jurančič, načelnik mestnega oddelka za urbanizem in član natečajne žirije za Kolizej, namreč pravi, da bo treba za to območje sprejeti nov urbanistični načrt.

Nova Kolizejeva oblačila

Nova Kolizejeva oblačila

Najbolj šokanten projekt - Foreign Office Architects

Najbolj šokanten projekt - Foreign Office Architects

Vhod v gledališče

Vhod v gledališče

Dvorana s 1392 sedeži

Dvorana s 1392 sedeži

Restavracija s pogledom na Argentinski park

Restavracija s pogledom na Argentinski park