23. 12. 2004 | Mladina 51 | Kultura
Mesto prostega sloga
Tudi v nakupovalnem središču BTC lahko najdete dobro arhitekturo
BTC obsega 365.000 kvadratnih metrov zaprtih poslovnih površin.
Tri kilometre od središča Ljubljane je območje, kjer so bile še pred petnajstimi leti le velike, sive hale z zanikrnimi zamreženimi kletkami za skladiščenje blaga, ki je v Jugoslavijo prihajalo iz zahodne Evrope. Objekti so bili arhitekturno popolnoma nezanimivi. Toda od takrat se je veliko spremenilo. Nekdanji Blagovno-transportni center je po osamosvojitvi države prerasel v nakupovalno, poslovno, športno in zabaviščno središče Slovenije, ki v razvoju zelo očitno prehiteva staro mestno jedro. Ali kot pravi Janez Koželj, profesor za urbanistično oblikovanje na ljubljanski fakulteti za arhitekturo: "BTC je nekaj najbolj zanimivega, kar je Ljubljana doživela po letu devetdeset." Za primerjavo povejmo, da gostinski lokali v BTC že zdaj premorejo več stolov kot vsi lokali v stari Ljubljani. Medtem ko ljubljanska mestna uprava v zadnjem mandatu ni bila sposobna zgraditi ene same garažne hiše, sta bili na območju BTC samo letos brez večjega pompa zgrajeni kar dve, s čimer se je število brezplačnih parkirnih mest v nakupovalnem središču povečalo na 7500. Mimogrede - družba BTC, d. d., ki je lastnica 97 odstotkov zemljišč na lokaciji med Šmartinsko, Letališko in obvoznico, je zaradi večje prometne pretočnosti znotraj nakupovalnega središča zgradila enajst krožišč. Ker pa manjkajo krožišča na obodu (njihova gradnja je v pristojnosti mestne uprave), so ob vikendih še vedno zastoji. Ena takšnih nevralgičnih točk je križišče pri Emporiumu. Mesto za ta del prometne ureditve ni sposobno poskrbeti, po drugi strani pa od BTC mirne vesti pobira gromozanski komunalni prispevek. Samo v letošnjem letu se je na primer v občinsko blagajno na račun novogradenj v BTC nateklo 400 milijonov tolarjev. Predsednik uprave BTC, d. d., Jože Mermal pravi, da bi gradnjo krožišč na obodu sicer zlahka financirali sami, a za to bi od mesta potrebovali vsa potrebna soglasja, do teh pa ne morejo priti. Neučinkovitosti mestne uprave ne ponazarja le promet, ampak tudi vodne površine. Ljubljanski bazeni že leta zanemarjeni propadajo, na načrtu za prenovo Ilirije se nabira prah, v BTC pa pospešeno gradijo vodno mesto Atlantis, v katerem bo 14 bazenov za 4000 obiskovalcev dnevno. Ali povedano nazornejše: BTC bo imel marca prihodnje leto več vodnih površin, kot jih premorejo vsi mestni bazeni skupaj. Naložba v Atlantis je vredna 28 milijonov evrov, objekt v velikosti skoraj 15.000 kvadratnih metrov pa je po zamisli nemškega arhitekta prof. dr. Rudolfa Wienandsa projektiral Biro 71.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
