Kralji ulice

Časopis, ki ga bodo prodajali klošarji

Tone se je odločil, da bo prodajal čaospis za brezdomce

Tone se je odločil, da bo prodajal čaospis za brezdomce
© Boban Plavevski

Na pedagoški fakulteti je bila v okviru socialne pedagogike v letošnjem šolskem letu uvedena novost - izbirni predmet Delo z brezdomci. "Med študijskimi vajami tudi pri drugih predmetih smo recimo izpeljali projekt 24 ur z brezdomci, obiskali skoraj vse ustanove, ki delajo z brezdomci, ter tako navezali veliko stikov," je povedala nosilka predmeta Špela Razpotnik. Kot refleksija dela študentov in eden od delčkov večje raziskave o brezdomcih v Ljubljani se je pojavila poskusna številka časopisa o brezdomstvu in sorodnih socialnih vprašanjih. Časopis, ki je natisnjen v poskusnih 800 izvodih in ki ga bodo ta teden začeli prodajali klošarji sami.

"Ideje se nismo domislili sami," je pripomnila Špela, sedeč v sobici Združenja za socialno pedagogiko, "saj časopise, ki jih prodajo brezdomci, poznajo v skoraj vseh večjih mestih po svetu." Eden najbolj znanih in razširjenih cestnih časopisov v svetu je The Big Issue. Leta 1991 je začel izhajati v Londonu kot mesečnik, že naslednje leto pa je postal štirinajstdnevnik in izhajal v 50.000 izvodih. Čez nekaj let se je časopis razširil še na območje Avstralije, Južne Afrike in Namibije. Kot je v poskusnem izvodu slovenskega cestnega časopisa, ki se imenuje Kralji ulice, zapisal eden od sodelujočih v projektu, profesor na pedagoški fakulteti, Bojan Dekleva: "Osnovna zamisel časopisa je, da brezdomcem omogoča pridobivanje dohodka na zakonit način in z lastnim delom."

Geografsko najbližji časopis, ki izhaja v mestu, po velikosti primerljivem z Ljubljano, je Megaphon v Gradcu, ki je v letu 2003 43 % prihodkov pridobil od prodaje, 30 % od oglaševanja ter 13 % od dotacij in donacij. V slovenskih Kraljih ulice reklam za zdaj ni, kar imajo ustvarjalci za dodatno kvaliteto časnika. Uspešnost slovenskega projekta bo merjena s tem, koliko brezdomcev se bo vključilo v prodajo revije in koliko mimoidočih se bo odločilo za njen nakup. Od tega bo odvisna tudi pogostost izhajanja časopisa oziroma nasploh njegova prihodnost. Za 200 sit, toliko namreč stane posamezni izvod formata A4, boste poleg nekoliko strokovno obarvanih tekstov lahko prebrali avtorske prispevke klatežev, reševali križanke ter si ogledali risbe in fotografije.

"Časopis je nekakšna pomoč brezdomcem, cilj te akcije je aktivnejša in družbeno sprejemljivejša udeležba brezdomcev v javnem življenju," je pojasnila Špela, ki je tudi urednica 32 črno-belih strani, ki povezujejo brezdomce, strokovnjake in organizacije, ki se ukvarjajo s klošarji. "Smo pa brez utopičnih pričakovanj po takojšnji rešitvi strukturnih težav, ki povzročajo brezdomsko problematiko ali po spremembi njihovih načinov življenja."

Ugotavlja, da je vse več mladih brezdomcev, katerih potepuštvo je povezano z odvisnostjo od drog. "Za njih je prehod v odraslo življenje pretežak, že zaradi tega, ker si ne morejo najti stanovanja, ki je v zadnjem času postalo znanstvena fantastika," je dejala Razpotnikova - osemindvajsetletna doktorica socialne pedagogike. "Za njih je lahko potepuštvo le prehodna faza in namen naše raziskave je preučiti posamezne primere, raziskati mehanizme, ki te ljudi postavijo na obrobje." Med delom so raziskovalci spoznali posameznike, pri katerih se njihovo brezdomstvo ne kaže v stereotipnih oblikah, kakršna je recimo zanemarjenost pri oblačenju. "Eni se družijo v klapah, drugi se držijo bolj zase ..." je naštevala Špela, ki sicer ljudi ne mara kategorizirati. "Upam, da bomo ne glede na poplavo brezplačnih časnikov s svojimi vsebinami zanimivi za bralca," se je nasmehnila, "za zdaj smo zelo veseli, ker je naš tiskar rekel, da mu je bil naš časopis veliko zanimivejši kot marsikaj, kar je tiskal doslej."

Članki, delo oblikovalcev in fotografa so za zdaj zgolj prostovoljno delo. Papirnica Vevče je podarila papir, tiskarna Volk pa je ponudila brezplačen tisk. Na vprašanje, ali se ne bo njihova tematika prehitro izpela in ali se ne splača zastaviti področja, ki ga bo pokrivala revija, nekoliko širše, takšna je tudi praksa v tujini, je Špela odgovorila, da je celoten projekt zelo odprt ter se bo prilagajal tekočim potrebam in finančnim zmožnostim. Zato pa k sodelovanju vabijo vse, ki bi jih časnik utegnil zanimati. "Za zdaj pa so nam brezdomci dali ogromno zamisli, recimo glede tematskih številk o kleptomaniji, džankijih, prostituciji ..."

Prvih 10 izvodov bodo zainteresirani brezdomci prejeli zastonj na stojnici, postavljeni 8. junija na Prešernovem trgu, ali v različnih organizacijah, s katerimi se srečujejo na območju Ljubljane. Po poskusni prodaji pa se bodo sami odločili, ali bi s tem nadaljevali. Če bodo želeli, bodo lahko pozneje prevzeli še 10, 20 ali 30 izvodov in prispevali po 50 SIT za izvod.

Enainšestdesetletni klošar Tone, ki se drži bolj zase, je že prepričan, da bo vzel več kot deset izvodov: "Veliko več." Meni, da se je Združenje za socialno pedagogiko lotilo zelo zapletene in ljudem nevšečne teme. "Saj veste, nekoč so nam pravili nedotakljivi ... Eni nas bojo zmerjali," je rekel o pričakovanjih glede prodaje, "drugi, bolj prisebni, pa bojo mogoče naredili kaj več za nas. Jaz bi recimo rad delal, pa zato, ker sem toliko star, dela ne morem dobiti. Mogoče bo ta časopis kaj premaknil na boljše za vse brezdomce."