Urša Matos

 |  Mladina 25  |  Kultura

Pozabljena dediščina

Pri nas bi stare industrijske objekte rajši porušili, kot da bi jih po zgledih iz tujine prenovili in znova vključili v mestno življenje

Predlog revitalizacije Cukrarne, diplomska naloga Matevža Grande

Predlog revitalizacije Cukrarne, diplomska naloga Matevža Grande

"Odsluženi industrijski objekti so slepa pega prenove in konservatorstva. Številne stare hiše so brez usmiljenja obsojene na smrt - vendar ne vse enako. V zasnovi varstva in prenove arhitekturne dediščine so predvsem privilegirane sakralne stavbe, potem šele vse drugo ... do tovarn in transportnih naprav. Stari industrijski objekti so na tem seznamu na repu - kar seveda nikakor ne pomeni, da so docela nezanimivi. Gotovo pa so hudo ogroženi, kakor so bili v resnici vseskozi, odkar so bili sezidani," je pred kratkim zapisal dr. Fedja Košir, profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. O našem odnosu do industrijske dediščine največ pove pogled na dotrajano Cukrarno, tovarno Rog, mestne klavnice, Litostroj, skladišča nekdanje Hribarjeve tovarne pletenin ali tiskarno Mladinske knjige pokojnega arhitekta Savina Severja. Na ta seznam bi navsezadnje lahko uvrstili tudi propadajoči Šumi, saj je bila svoje čase v njem tovarna slaščic. Na fakulteti za arhitekturo so tako rekoč za vse te objekte pripravili predloge prenove, vendar za zdaj pravega zanimanja za njihova prizadevanja ni. Lastniki in investitorji namreč v industrijskih objektih še vedno ne vidijo prostorskega in ekonomskega potenciala, ampak predvsem veliko finančno breme, ki ga je treba po čim krajšem postopku likvidirati, zemljišče pa sprostiti za nove zazidave. Ali kot pravi arhitektka dr. Sonja Ifko, strokovnjakinja za industrijsko arhitekturno dediščino: "Območja industrijske dediščine so po opustitvi ali prestrukturiranju proizvodnje izpostavljena intenzivnim pritiskom kapitala, ki dediščino vidi predvsem kot oviro, zato poskuša zmanjšati njeno vrednost. Dediščina, ki je pomembno sooblikovala identiteto slovenskega prostora zadnjih dvesto let, se predstavlja kot nepomembna, nekakovostna in škodljiva, skratka primerna predvsem za odstranitev." Izjeme, kakršna je bila uspešna prenova ljubljanske elektrarne, so redke. V tem pogledu se zelo razlikujemo od tujine, kjer so že zdavnaj prepoznali potencial odsluženih tovarniških obratov, termoelektrarn, rudnikov in pristanišč.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: