Največji balkanski festival

Deset let pozneje obljubimo svojim otrokom in vnukom svojih otrok in otrokom vnukov svojih otrok, da se Srebrenica, Bratunac, Vukovar, Nevihta, Ahmići, Đakovica, Staro Gacko ne bodo ponovili. Nikoli več. To je "sporočilo miru", s katerim naj bi ob pesmi Annie Lennox I Saved The World Today zadnji večer novosadskega festivala EXIT, 11. julija, na dan, na katerega se je pred točno desetimi leti zgodil zločin v Srebrenici, počastili spomin na žrtve vojnih zločinov v nekdanji Jugoslaviji. Vendar sporočila miru niso objavili. Organizatorji festivala, ki poteka vsako leto julija na novosadski trdnjavi Petrovaradin na obrežju Donave, trdijo, da so se nameri odpovedali, da bi se izognili incidentom. V nedeljo zvečer naj bi jih policija obvestila o grožnji z bombnim napadom, če bodo objavili sporočilo, zato so se odločili, da ne bodo tvegali. Najprej so načrtovali, da bodo 11. julija ob polnoči z minuto molka počastili obletnico Srebrenice, vendar so se po grožnjah vodje nacionalistične Srbske radikalne stranke Tomislava Nikolića, da naslednjega EXIT-a ne bo, če bodo to storili, ter po grožnjah z bombami, ki so prišle s policije, odpovedali tudi temu. EXIT 05 se je končal brez neglasbenih sporočil.

Ne glede na sporočilo miru je bil ravnokar končan največji glasbeni festival na Balkanu, kljub vsem pomanjkljivostim in težavam z vremenom, ponovna napoved življenja v Srbiji. V državi, kjer politične stranke in intelektualci vsak dan znova dokazujejo, da so povsem nesposobni dojemati svet okrog sebe, je EXIT že s samim konceptom spet ponudil alternativno vizijo Srbije 21. stoletja - Srbije, ki nima težav s sabo, ki nima težav z drugimi, ne glede na to, kdo so in od kod prihajajo. EXIT danes v Srbiji predstavlja edino svetlo točko na robu mračnega tira, korak, dolg sedem milj, v državi, ki životari v leru. Festival so v zadnjih petih letih upravičeno vsako leto zapored razglasili za dogodek leta. Ravno zaradi vpliva, ki praviloma seže prek meja navadnega glasbenega opismenjevanja in se dotika sfere tako imenovanih "novih vrednosti", je konzervativna javnost v Srbiji nanj že na začetku gledala zelo sovražno, saj promovira koncept človekovih pravic, zaščito spolnih in etničnih manjšin, preprečevanja okužbe z aidsom, preprečevanja trgovanja z ljudmi ...

Lani je, denimo, Demokratična stranka Srbije zmerno nacionalističnega premierja Vojislava Koštunice izdala sporočilo, v katerem je EXIT razglasila za "leglo pijanih, zadrogiranih in izmozganih deklic in dečkov, motoristov z lasuljami, moških, med katerimi imajo nekateri silikonske prsi, ki se razgaljeni neokusno poljubljajo". Ne ve se, ali so mislili, da se poljubljajo neokusno razgaljeni ali da se razgaljeni neokusno poljubljajo.

Potem se jim je pridružila še bačka škofija Srbske pravoslavne cerkve s sporočilom, da je EXIT "festival droge" in drugih grehov, ki vzpodbujajo "satanistične obrede in skunitev grobov". Eden od srbskih medijev, ki na naslovnicah rad objavlja fotografije predstavnikov srbske desnice, od Radovana Karadžića do Cece Ražnatović, se že leta zadržuje pri samo eni, po njihovem mnenju najpomembnejši dimenziji EXIT-a. Ja, za drogo gre. Tako so tudi letos nekateri časopisi nenehno zastavljali vprašanje, "ali je to festival droge", in navajali različna anonimna pričevanja, kot je tisto, da se po hribu pod trdnjavo kotalijo razbrzdani narkomani "z iglami v venah".

Večjo neumnost si težko predstavljamo, vendar se je policija vseeno zelo potrudila, da je paranoično ozračje na vhodu dodatno napela s svojimi značilnimi varnostnimi ukrepi - po zgledu hollywoodskih policijskih nanizank. Varnostni organi, ki jih je bilo povsod polno, so na vhodu s posebno tehniko iz Miami Vicea natančno pregledali vsakogar, ki sem ji je zdel sumljiv, kukali v škatlice cigaret, odpirali denarnice in tlačili roke v žepe, kar je bilo v nekaterih primerih na meji perverzije - vaš poročevalec se je bil primoran sleči do spodnjega perila, da bi dokazal svojo nedolžnost, novinarska kolegica, ki ji je vestna policistka segla v nedrček, da bi se prepričala, da tam ni nobenih prepovedanih substanc, pa je rekla, da bo naslednjič izjavila, da je lezbijka, in takšno ravnanje označila kot "spolno nadlegovanje". Najbolj grotesken je primer nekega mladeniča, ki je imel v torbi škatlico C-vitamina. Po daljšem prerekanju s policisti je moral pogoltniti eno od sumljivih tablet in čakati eno uro, da bi "ugotovili delovanje"!

Ne glede na pisanje medijev in nenehno nadlegovanje obiskovalcev na vhodu - dejstvo je, da je na EXIT-u toliko prepovedanih substanc, kolikor jih je na vsakem večjem tehno žuru v Beogradu, vendar proporcionalno neprimerno manj kot na kateremkoli drugem evropskem festivalu. Razglašanje EXIT-a za "festival drog" je malicioznost, če ne še kaj hujšega. Po takšnih kriterijih bi festival trubačev v Guči brez težav označili kot festival težkih alkoholikov.