9. 9. 2005 | Mladina 36 | Kultura
Temačna voda
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje kultna japonska grozljivka
Temačno vodo (Honogurai mizu no soko kara, 2002) je posnel Hideo Nakata, režiser slovitega japonskega šokerja Krog, ki ni postal le kult in globalni fenomen, ampak tudi prava industrija. Še več, Krog je spočel novi val grozljivke - nervozno paranormalne, morbidno mračne, nepredvidljivo šokantne in mučno počasne, podobne kapljam vode, ki padajo na glavo ujetniku, dokler mu je ne raznese. In Temačna voda ne pade daleč od take glave: ko se Yoshimi (Hitomi Kuroki) loči, ji standard pade, tako da ji ne preostane drugega, kot da si s 6-letno hčerko Ikuko (Rio Kanno) stanovanje poišče v starem, mračnem, ne ravno luksuznem, slabo oskrbovanem bloku, v katerem nenehno kaplja. Jasno, vsa ta temačna voda, ki vse bolj pritiska na mater in hčerko, hoče nekaj povedati, toda ko se v to vodo potopita, dobita več, kot lahko spijeta. Nakati, specialistu za poigravanje z živci publike, uspe tisto, kar uspe le redkim šokmojstrom - staro zgodbo o "ukleti hiši" prelevi v nekaj srhljivo originalnega. Krog se širi! In ne jemlje ujetnikov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 9. 2005 | Mladina 36 | Kultura
Temačno vodo (Honogurai mizu no soko kara, 2002) je posnel Hideo Nakata, režiser slovitega japonskega šokerja Krog, ki ni postal le kult in globalni fenomen, ampak tudi prava industrija. Še več, Krog je spočel novi val grozljivke - nervozno paranormalne, morbidno mračne, nepredvidljivo šokantne in mučno počasne, podobne kapljam vode, ki padajo na glavo ujetniku, dokler mu je ne raznese. In Temačna voda ne pade daleč od take glave: ko se Yoshimi (Hitomi Kuroki) loči, ji standard pade, tako da ji ne preostane drugega, kot da si s 6-letno hčerko Ikuko (Rio Kanno) stanovanje poišče v starem, mračnem, ne ravno luksuznem, slabo oskrbovanem bloku, v katerem nenehno kaplja. Jasno, vsa ta temačna voda, ki vse bolj pritiska na mater in hčerko, hoče nekaj povedati, toda ko se v to vodo potopita, dobita več, kot lahko spijeta. Nakati, specialistu za poigravanje z živci publike, uspe tisto, kar uspe le redkim šokmojstrom - staro zgodbo o "ukleti hiši" prelevi v nekaj srhljivo originalnega. Krog se širi! In ne jemlje ujetnikov.
Ko je Nakata leta 1998 posnel Krog, je skušal le ekranizirati istoimenski bestseller Kojija Suzukija, bolje rečeno, nadgraditi je hotel TV film, ki so ga po tem kultnem romanu posneli leta 1995. Nič, Nakata je očitno slutil, da se v tem romanu skriva več kot le TV material, toda niti sanjalo se mu ni, da bo imela njegova verzija Kroga tako dolge in tako globalne noge. Krog - film o filmu, ki ne trpi gledalcev - je namreč dobil še dve nadaljevanji, pa korejsko in h'woodsko verzijo, nadaljevanje h'woodske verzije (Krog 2), ki jo je posnel kar sam Nakata, ter kopico imitacij, parafraz in parodij. Krog nenadoma ni bil več le film, kakor tudi ni bil več le film o filmu, ki ne mara gledalcev, ampak je postal motor novega filmskega kanona in popkulturna referenca št. 1. Tisti, ki pravijo, da je film življenje (“film je moje življenje” ipd.), so končno lahko pogledali resnici v oči. Sporočilo Kroga je bilo namreč povsem nedvoumno: film ubija. Film je smrt. Krog je film o ultimativnem filmu, o “najstrašnejšem filmu na svetu”, o filmu, ki funkcionira kot orožje za množično uničevanje. Zavrtiš ga nič hudega slutečim ljudem - in čez čas vsi umrejo. Od prvega do zadnjega. V hudih mukah. Lahko bežijo, toda pred filmom se ne morejo skriti. Ljudje umrejo, film preživi. Hja, Krog je himna vplivu, ki ga ima film. In Temačna voda, prav tako posneta po romanu Kojija Suzukija, se temu vplivu noče odreči. Kri morda res ni voda, toda temačna voda je kri.
Več na www.mladina.si/dvd/.
