30. 10. 2005 | Mladina 43 | Kultura
Copywood
Zakaj je korejski film globalni fenomen
Brata v vojni: epopeja, ki je odprla razpravo o korejski vojni
Severnokorejski trinog Kim Džong Il je največji sin filma. Ne le da je bil vedno nor na vesterne, Jamese Bonde in filme z visokoraslimi Švedinjami, ne le da je imel eno izmed največjih zasebnih filmskih zbirk, ne le da je vodil filmsko sekcijo politbiroja, ne le da je kontroliral kompletno severnokorejsko kinematografijo in ne le da je v Pjongjangu zgradil state-of-the-art studio, ampak je že leta 1973 napisal tudi knjigo O filmski umetnosti, ki je postala prva in zadnja beseda o socialističnem filmu. In Kim Džong Il ne bi bil najlepši sin Kima Il Sunga, večnega sonca, če ne bi pojasnil razlike med kapitalističnim in socialističnim režiserjem: kapitalistični režiser je le delavec, povsem odvisen od filmskih industrialcev, socialistični režiser pa je neodvisen - odgovoren je le Partiji. Kar mu daje največjo možno kreativno svobodo. Dobrega filma ni brez dobrega igralca, igralec pa je dober le, če je zvest Partiji: "Ljubiti mora svoj razred in prezirati sovražnika." Naloga filma je, da "ljudi spremeni v komuniste". Kim Džong Il je bil mož z vizijo. In ker je že njegov oče rekel, da je film orožje, brez katerega ni revolucije, je tudi sam pričakoval, da bodo severnokorejski režiserji film prelevili v orožje, kar pa se ni zgodilo - filmi so bili tako slabi, da je kapitalistični svet še naprej hladno ignoriral dosežke južnokorejskega socializma. Še več, filmi so bili tako kilavi, da je začel Kim Džong Il raje koketirati z orožjem za množično uničevanje, ki se mu je zdelo boljše orožje od filma. Toda to je bilo kasneje - pred tem je dal filmu še eno priložnost. Zadnjo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
