Skrivnost bratov Grimm
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Gilliamov dokaz, da je teroriziranje otrok temelj zahodne civilizacije
Prizorišča, na katerih se dogajajo filmi Terryja Gilliama, vedno izgledajo kot začarani gozd, v katerem se prižigajo miti, simboli, arhetipi in drugi “začarani” strahovi zahodne civilizacije. Tak je bil New York v Kralju-ribiču, tak je bil metropolis v Brazilu, tak je bil Las Vegas v filmu Fear and Loathing in Las Vegas, taka je bila Philadelphia v Dvanajstih opicah. In hej, taka bi bila La Mancha, če bi Gilliam posnel Don Kihota. Jasno, Skrivnost bratov Grimm (The Brothers Grimm, 2005), tipični Gilliamov manični, ekscesni, burleskni kaos, je biografija bratov Grimm, Jacoba (Heath Ledger) in Wilhelma (Matt Damon), ki sta začarani gozd izumila. Če ga ne bi, bi ga izumil Terry Gilliam, veliki iluzionist. In narobe, če bi Gilliam živel na začetku 19. stoletja, ko še ni bilo filma, bi se verjetno preživljal kot šarlatan, ki pride v vas, poišče dovolj vraževerno publiko, naredi pomp in potem s spretno insceniranimi “čarovnijami” izžene duhove, uroke in demone.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Prizorišča, na katerih se dogajajo filmi Terryja Gilliama, vedno izgledajo kot začarani gozd, v katerem se prižigajo miti, simboli, arhetipi in drugi “začarani” strahovi zahodne civilizacije. Tak je bil New York v Kralju-ribiču, tak je bil metropolis v Brazilu, tak je bil Las Vegas v filmu Fear and Loathing in Las Vegas, taka je bila Philadelphia v Dvanajstih opicah. In hej, taka bi bila La Mancha, če bi Gilliam posnel Don Kihota. Jasno, Skrivnost bratov Grimm (The Brothers Grimm, 2005), tipični Gilliamov manični, ekscesni, burleskni kaos, je biografija bratov Grimm, Jacoba (Heath Ledger) in Wilhelma (Matt Damon), ki sta začarani gozd izumila. Če ga ne bi, bi ga izumil Terry Gilliam, veliki iluzionist. In narobe, če bi Gilliam živel na začetku 19. stoletja, ko še ni bilo filma, bi se verjetno preživljal kot šarlatan, ki pride v vas, poišče dovolj vraževerno publiko, naredi pomp in potem s spretno insceniranimi “čarovnijami” izžene duhove, uroke in demone.
Natanko tako se namreč preživljata brata Grimm: na začetku 19. stoletja potujeta od vasi do vasi, iščeta prestrašeno, panično, vraževerno, vodljivo publiko, naredita pomp in ji potem prodajata eksorcizme in podobne “čarovnije”. Happeningi, ki jih prirejata, imajo katarzično funkcijo. In eskapistični biznis jima bajno cveti, bolje rečeno, s publiko ni težav - vsi so namreč voljni verjeti vse. Le zakaj ne - vojna je! Prusija, ki jo vrtita Jacob in Wilhelm, trpi pod francoskim škornjem... ee, pod ilegalno okupacijo, kar je dovolj velika travma, da se tudi največji skeptiki prelevijo v idealno publiko. A po drugi strani, tudi brata Grimm sta svoja idealna publika, še zlasti Jacob, ki bi rad - za razliko od bolj ciničnega in pragmatičnega Wilhelma - vse to verjel. Priložnost za spreobrnitev se mu ponudi, ko ju primejo Francozi, ki jima dajo na voljo le dve možnosti: da umreta ali pa da pojasnita, za kakšno “čarovnijo” gre v sosednji vasi, v kateri skrivnostno izginjajo otroci. Brata Grimm postaneta Šeherezadi v času ilegalne vojne, baročne kolateralne škode in neogotskih fobij, ki tulijo “v srcih in glavah” vse bolj vraževerne publike. Vas resda ne izgleda kot Bagdad, ampak kot Sleepy Hollow, ukleti gozd, ki leži zraven nje, pa ne kot 1001 noč, ampak kot greatest hits njunih pravljic (plus Monica Bellucci), toda Gilliam ne pušča nobenega dvoma, da je teroriziranje otrok temelj zahodne matineje. Brata Grimm sta bila zelo moderna - konj, ki požre otroka, pove o sodobnem svetu toliko kot o okupirani Prusiji. In strah ne izgine, če zažgeš gozd.
Več na www.mladina.si/dvd/.
