Duh psa - samurajeva pot
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje Jim Jarmusch
Jim Jarmusch ima rad osamljene, ekscentrične, monumentalno odtujene like. Njegovi filmi - npr. Bolj čudno od raja, Mrtvec, Strti cvetovi - so jih bili polni. Toda Ghost Dog, ki ga igra Forest Whitaker, glavni junak filma Duh psa - samurajeva pot (Ghost Dog - The Way of the Samurai, 1999), je rekorder - bolj osamljenega, bolj ekscentričnega in bolj odtujenega lika pri Jarmuschu zlepa ne boste našli. In če ga ne boste našli pri Jarmuschu, je malo verjetno, da ga boste našli v filmih drugih režiserjev. Ghost Dog ne govori veliko (hja, Silent Bob), živi na strehi, mistično kramlja z golobi-poštarji (hej, le tako FBI ne ve, kaj počneš!), živi po samurajskem kodeksu (Hakagure), preživlja pa se kot najeti morilec mafije. Zakaj? Nič, neki mafijec mu je nekoč rešil življenje - in samuraj mora svoje življenje posvetiti Gospodarju. A ne le to: da bi lažje živel, mora imeti sebe za mrtvega, svet pa za sen. Zdi se, kot da hoče Jarmusch reči: če hoče črnec v sodobni Ameriki preživeti, potem se mora mentalno oborožiti z zenom. Ali bolje rečeno, preleviti se mora v militantnega multikulturalista.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jim Jarmusch ima rad osamljene, ekscentrične, monumentalno odtujene like. Njegovi filmi - npr. Bolj čudno od raja, Mrtvec, Strti cvetovi - so jih bili polni. Toda Ghost Dog, ki ga igra Forest Whitaker, glavni junak filma Duh psa - samurajeva pot (Ghost Dog - The Way of the Samurai, 1999), je rekorder - bolj osamljenega, bolj ekscentričnega in bolj odtujenega lika pri Jarmuschu zlepa ne boste našli. In če ga ne boste našli pri Jarmuschu, je malo verjetno, da ga boste našli v filmih drugih režiserjev. Ghost Dog ne govori veliko (hja, Silent Bob), živi na strehi, mistično kramlja z golobi-poštarji (hej, le tako FBI ne ve, kaj počneš!), živi po samurajskem kodeksu (Hakagure), preživlja pa se kot najeti morilec mafije. Zakaj? Nič, neki mafijec mu je nekoč rešil življenje - in samuraj mora svoje življenje posvetiti Gospodarju. A ne le to: da bi lažje živel, mora imeti sebe za mrtvega, svet pa za sen. Zdi se, kot da hoče Jarmusch reči: če hoče črnec v sodobni Ameriki preživeti, potem se mora mentalno oborožiti z zenom. Ali bolje rečeno, preleviti se mora v militantnega multikulturalista.
Preden je Ghost Dog postal samuraj, je verjetno videl vse filme Akire Kurosawe, pa tudi vse filme japonskih mojstrov gangsterskega filma, recimo Seijuna Suzukija. Kot Jarmusch. In Duh psa je res bolj čuden od raja. Iz treh razlogov. Prvič, zadnja stvar, ki bi jo pričakovali v svetu Jima Jarmuscha, so mafija, poklicni morilec in vendetta, ali bolje rečeno, pri Jarmuschu bi težko pričakovali moralni kontekst žanrskega B filma (poklicni morilec dela za mafijo, mafija se skuša znebiti poklicnega morilca, poklicni morilec se maščuje mafiji). Drugič, zadnja stvar, ki bi jo pričakovali v svetu mafije, je temnopolti poklicni morilec, ali bolje rečeno, od mafije, ki slovi po svojem rasizmu, bi težko pričakovali, da bo za svojega eksekutorja najela črnca. In tretjič, od Jarmuscha bi težko pričakovali, da bo koalicijo med belci in črnci vzpostavil le zato, da bi lahko pokazal, da taka koalicija ni mogoča, ker pač presega "belo glavo". Toda Jarmusch stori natanko to: koalicijo med belci in črnci postavi in poruši, da bi lahko obračunal s predsodki belcev. In ker pusti, da z belskim elitizmom in kompleksom večvrednosti - s stupid white men, kot bi rekel Michael Moore - obračuna črnec, vse skupaj ni le poetično, ampak tudi didaktično. In kot se izkaže, Jarmusch tudi lovcev ne prenese - iz principa. Hej, povejte to Dicku Cheneyju! A po drugi strani, kdor je videl dokumentarec Bovling za Columbine, ve, da sta rasizem in ameriška obsedenost z orožjem povezana. Tesno. In pogubno.
Več na www.mladina.si/dvd/.
