Moščanske megazvezde

"Stvari so se spremenile, punkerji imajo svoje vile ..." je v priredbi komada Lublana je bulana zapel štajerski CZD, eden izmed dvaindvajsetih bendov, ki so se poklonili Pankrtom. V komadu je orisano današnje stanje, ko so nekdanji uporniki zamenjali kitare za kravate. A vseeno so Pankrti prejšnji teden doživeli hommage, kakršnega že dolgo ni videla nobena slovenska glasbena skupina.

V sredo je bil predvajan film o Pankrtih, dan kasneje predstavljena kompilacija priredb njihovih komadov. Dva projekta, povezana z isto skupino, ki sta nastajala neodvisno drug od drugega, je še podkrepil dvodnevni nastop različnih zasedb na Metelkovi. Te so se na ravnokar izdanem ploščku poklonile Petru Lovšinu s kompanjoni, ki so se ob tej priložnosti spet zbrali skupaj in se po dolgem času pokazali javnosti v izvirni zasedbi.

Povod za film je dal kdo drug kot punkerski prvoborec Igor Vidmar, ko je konec leta 2004 takratnemu uredniku Sobotne noči na TVS Igorju Bašinu predlagal slovesno obeležitev petindvajsete obletnice izida plošče. Ekipa pod taktirko režiserja Igorja Zupeta je posnela film, ki so ga poimenovali long play izdelek, ker je dolg natančno toliko, kolikor znaša minutaža LP-ja Dolgcajt: "S formatom filma smo se izognili konvencionalni strukturi dokumentarca. Trajanje in sama plošča namreč diktirata dolžino, tempo in formo filma ... Upam, da bodo ljudje po ogledu filma segli po plošči in si jo predvajali ter ji še enkrat konkretno prisluhnili. S filmom smo namreč ponazorili duha časa in okolje, v katerem je nastala," je prepričan Bašin. Konec sedemdesetih let oziroma začetek osemdesetih v dokumentarcu orisuje množica takratnih akterjev od Petra Mlakarja in Esada Babačića do Dušana Kojića - Koje in Valterja Kocijančiča. Ker so avtorji filma želeli dobiti čim širšo sliko, so opravili okoli šestdeset intervjujev po vsej Jugi.

Čeprav niso bili niti prvi niti najboljši jugoslovanski punk bend, so vseeno izdali prvo punkovsko malo ploščo in nasploh zaznamovali celotno poznejšo glasbeno sceno. Zato je logično, da je izšel tudi CD s priredbami njihovih komadov. "Ker so kultni bend. Zelo veliko dobrih bendov je bilo takrat, samo se niso mogli prebiti. Pankrtom je pač ratalo. Je dosti bendov, ampak se jih danes ne da več slišati. Pankrte pa ljudje še poznajo," utemeljuje razloge za nastanek kompilacije njen pobudnik Drago Ponjevič.

Po ogledu filma in poslušanju ploščka človek dobi vtis, da so bili Pankrti nekaj največjega, kar se je zgodilo na svetu, in so primerljivi z izumom atomske bombe. Sama ideja punka je sicer do danes že malo zbledela, glavni slovenski punk bend pa je tako ostarel, da mu mora mladina že postavljati svojevrstne spomenike. Na premieri filma o Pankrtih v Kinodvoru se je Pero izkazal s poznavanjem glasbenega projekta priredb: "Meni se zdi super, da komadi še živijo. Zmeraj, ko smo naredili kak komad, smo o njem razmišljali v različnih verzijah. Nekaj teh je tukaj. Zmeraj smo recimo hoteli zveneti tako ostro kot Ritam nereda ali imeti harmoniko tako, kot je pri Pikalu ... Nekatere variante, ki jih nismo nikoli posneli, smo slišali tukaj. To je super." Večina rokenrol upornikov, ki sodelujejo na kompilaciji, še danes tako rekoč malikuje najbolj znan jugo punk bend s konca sedemdesetih. Zoran Čalić, ElektroBuda, je prepričan, da so Pankrti zelo vplivali na njegove rodne Vinkovce: "Starejše fante v začetku osemdesetih so navdihovali Pankrti in punk." Radule, član Ateist rapa, s superlativi že malo pretirava, ko zatrjuje, da so ena izmed najpomembnejših skupin tako na domači kot na svetovni sceni, kadarkoli. Njemu in njegovemu bendu so dali smernice v ustvarjanju in načinu razmišljanja. Po premisleku so za predelavo izbrali Tko to mora bit zdaj, saj je to ena izmed njim najljubših pesmi.

Priredbe na CD-ju so raznolike in bendi so iztisnili iz sebe maksimum. Zelo malo komadov si je podobnih med sabo, še manj so podobni originalom, kar je za kompilacijo dobro, saj bi se drugače v nedogled ponavljal isti komad. Na CD-ju recimo sodelujejo tudi Orleki. Za predelavo so si izbrali Osmi dan, kjer so lahko naredili velik uvod s saksofonom, pojasnjuje Vlado Poredoš, ki je tako rekoč generacija Pankrtov. Drugi sodelujoči na kompilaciji so mlajši, zato so tudi njihove interpretacije drugačne. Crazed Farmers so za obdelavo izbrali komad Tovariši jest vam ne verjamem, ker je po njihovem še najprimernejši za današnji čas. "Vse, kar mu je čas naredil, je, da so tovariše zamenjali gospodje," razlaga spremembo besedila Žiga Jenko. "Vse skupaj je odličen prikaz znanega reka: isto sranje, samo drugo pakovanje." Podobno politično izhodišče so imeli člani benda Srečna mladina. "Komad Sistem svobode je bil manifest generacije pred Srečno mladino, naj postane tudi manifest generacije za njo," pravi Vlado. Manj politične razloge so imeli Bitch Boysi. Člana Markan in Murki, ki sta se pred surfom kalila v punku, sta izbrala Za železno zaveso, komad, ki se je zdel dovolj temačen in mikaven za predelavo v njihovem stilu. Razpon sodelujočih glasbenikov je res zelo raznolik od Dr. Voicea, Matjaža Pikala, do Polone Kasal, ki je zapela komad s pomenljivim naslovom If I Rock Your Cock: "Sama sem imela na začetku pomisleke, ker se nekako ne najdem v njihovih verzih tipa Lublana je bulana. No, potem sem slišala komad If I Rock Your Cock in se mi je zdel smešen in bizaren, skratka, ravno pravšnji za priredbo." Več punkerskega angažmaja so zagotovo vložili v projekt punkerski ultra zvezdniki, katerih frontmen Marin se pojavlja tudi v filmu o Dolgcajtu. Zaradi njegovega vztrajanja si je bend Carina izbrali Še zmeri mislim (da je treba vse minirat). Lider z Vodmata Borut Mehle pa poetično opisuje vpliv glasbe Pankrtov na zavest posameznika: "Njihovi komadi so zame nekaj takega kot za koga drugega napev iz čebelice Maje, kaj od Balaševića, kaj iz filma Dirty Dancing, Flashdance ali pa kaj tretjega, v vsakem primeru pa toliko velikega, prisotnega, znanega in pomembnega, da ti, ko to dobiš v glavo v rani mladosti, tam za zmeraj ostane."