Aguirre, srd božji + Zelena kobra

Aguirre, srd božji

Aguirre, srd božji

Danes, ko vsi govorijo o "spopadu civilizacij", se je dobro spomniti, da je Werner Herzog o tem že zdavnaj povedal vse, kar je treba vedeti. Recimo: v filmih Aguirre, srd božji in Zelena kobra, ki sta na tem dvdju, je zelo plastično pokazal, da so za "spopad civilizacij" krivi predvsem brutalni, fanatični, križarski, imperialistični pohodi v Tretji svet. Aguirre, srd božji, pospremljen s soundtrackom benda Popol Vuh, je film o španskem konkvistadorju (Klaus Kinski), ki je krenil po Amazonki, da bi se dokopal do mitskega Eldorada, toda tja ni nikoli prišel - Indijanci, ki jim je bilo vnaprej jasno, da "belec" ni ravno utelešenje Dobrote, Strpnosti in Multikulturalizma, ga pričakajo z nožem.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Aguirre, srd božji

Aguirre, srd božji

Danes, ko vsi govorijo o "spopadu civilizacij", se je dobro spomniti, da je Werner Herzog o tem že zdavnaj povedal vse, kar je treba vedeti. Recimo: v filmih Aguirre, srd božji in Zelena kobra, ki sta na tem dvdju, je zelo plastično pokazal, da so za "spopad civilizacij" krivi predvsem brutalni, fanatični, križarski, imperialistični pohodi v Tretji svet. Aguirre, srd božji, pospremljen s soundtrackom benda Popol Vuh, je film o španskem konkvistadorju (Klaus Kinski), ki je krenil po Amazonki, da bi se dokopal do mitskega Eldorada, toda tja ni nikoli prišel - Indijanci, ki jim je bilo vnaprej jasno, da "belec" ni ravno utelešenje Dobrote, Strpnosti in Multikulturalizma, ga pričakajo z nožem.

Hja, stiki med civilizacijami so vedno izgledali kot šoki, kot trki, kot spopadi. Kar potrjuje tudi Zelena kobra, ki se začne v južni Ameriki, v Bahiji, kjer zmanjka sužnjev, tako da mogotci v Afriko pošljejo Zeleno kobro (Klaus Kinski), simbol "bele obsedenosti", ki naj bi z novimi kontingenti sužnjev zagotovil normalno funkcioniranje "civilizacije" in globalizacije. Jasno, da za potovanje v srce teme ni povratnih kart, je vedel že Joseph Conrad, poet tiste prve globalizacije.

Več na www.mladina.si/dvd/.

Zelena kobra

Zelena kobra