Vojno dobičkarstvo

Imate premalo financ? Vam različni investicijski skladi ponujajo prenizke obresti? Se ne splača varčevati v slovenskih bankah? Bi želeli z malo truda na hitro obogateti? Rešitev je preprosta. Začeti se bo treba ukvarjati z investicijami v vojno oziroma z vlaganjem denarnih sredstev v podjetja, ki so soudeležena pri razdeljevanju vojnega dobička. Nič lažjega kot na hitro obogateti z vlaganjem v korporacije, ki so vedno neposredno ali posredno vpletene v sivo ekonomijo na kriznih žariščih. Možnost za oplemenitenje kapitala se ravno te dni ponuja Ljubljančanom in Muenchenčanom, saj je v teh dveh mestih franšizi odprlo "umetniško podjetje" Warmarkt inc. Investitorjem se ponujajo brezmejne možnosti pridobivanja vojnega dobička z vlaganjem v dolgoročne in kratkoročne sklade: "Kot vodilni svetovni ponudnik investicij v kategoriji vojnega podjetništva svetujemo strankam, kako optimalno oblikovati investicijski portfelj."

Umetniški projekt, ki prav zdaj poteka v Škucu, potem pa se bo preselil na internet, sta si zamislili Katja Kobolt, ki je pred kratkim na muenchenski univerzi LMU doktorirala na temo spomina na pojugoslovansko vojno v srbski, hrvaški in bosanski literaturi, in Tina Smrekar, še ena gastarbajterka, ki se je nedavno vrnila s podiplomskega študija fotografije v Leipzigu. "Zdelo se mi je, da predvsem nemški in ameriški mediji manj pišejo o ekonomski plati vojne. Novinarji, ki so bili na vojnih območjih, pa pravijo, da se vojna ne začne tam, kjer se strelja, ampak tam, kjer imaš kolone šleperjev, ker se blazno veliko trguje," Katja pojasnjuje odločitev za brokersko-umetniški projekt, ki je samo drug medij za sporočanje in doseganje drugačne ciljne publike. Od zamisli in razpravljanja z nemškimi kolegi iz skupine Balkanet ter povezave z Maretom Bulcem v skupini No History do realizacije projekta je minilo nekaj let. Uvod je bil projekt poudarjanja konzumerizma oziroma poblagovljenja ljudi v vojni pred letom in pol: "Razlike se zvedejo na skonstruirane identitetne meje. Če je država v vojni, se tvoja usoda odloča glede na to, katerega spola si in kateri strani pripadaš, in to je to. Vojno pojmujem kot sredstvo za dosego določenih ciljev in to so potem v povojnem kontekstu politični cilji. Vojna je način, kako priti do dejanskega kapitala, ki se pretvori v politični in simbolni kapital. In potem se vlada."

Tokratni Warmarkt inc. pa je on-line, fiktivna investicijska družba, ki upravlja na področju vojnega gospodarstva. Vsakdo, ki si bo zaželel tovrstnih vlaganj, lahko v Škucu kupi investicijski paket za 99 centov, prodala pa mu ga bosta svetovalca, najeta lokalna igralca v oblekah in kravatah. Isto lahko storijo interesenti v Muenchnu. Izbira je pestra. Dolgoročne naložbe ponujajo zanimive kategorije, kot so: mednarodni človeški viri, obnova, logistika, industrija orožja in oborožene sile. Kratkoročne naložbe pa združujejo kategorije, kot so: industrija orožja, logistika, lokalni človeški viri ter mediji in prostočasne dejavnosti. V teh kategorijah se denar služi s konkretnimi stvarmi od prekupčevanja z ženskami in otroki do gradbeništva in prevozništva. Denar se nato razprši v različna podjetja, ki so dejavna na vojnih območjih. "Gre za oris mreže, kaj vse potrebujejo priprave na vojno, kaj potrebuje vojna in kaj pride po tem, ko so neposredni oboroženi spopadi končani." Investitorji bodo svoje uspehe lahko tri dni spremljali fizično, na terenu, v poslovalnicah, potem pa prek spleta (www.warmarkt.com), kjer je prav tako mogoče dobiti pristopno kodo. Prejeli pa bodo tudi letno poročilo fiktivnega podjetja. Tako se bo na koncu konkretno videlo, kdo bo imel najboljši nos za donosne orožarske in druge vojne posle.

Bistvo projekta, kot ga opisujeta Katja in Tina, je v samoumevnem predstavljanju nečesa, kar je povsem samoumevno, čeprav se ne predstavlja kot tako: "Obstaja neki politični 'correctness code', kako se o tem govori. Mi uporabljamo točno ta diskurz politične korektnosti, napolnimo pa ga s politično nekorektno vsebino." K temu so ju, poleg aktualnega iraškega zapleta spodbudile nam bližnje bosanske izkušnje. "Bosna šele sedaj postavlja gospodarstvo, prej je bila črna luknja v smislu žretja mednarodnega denarja."

Projektu Warmarkt inc. je seveda botrovala tudi načelna etična drža, na podlagi katere normalen človek ne more drugače, kot da zavrača vso to mašinerijo. Žal pa je današnja družba narejena tako, da je vsakdo dejavno vključen v vojno, četudi tega noče: "Recimo, da si delničar in vložiš v neko firmo. Načeloma ne spremljaš, s kom in kakšne posle sklepa ta firma. Recimo, vložiš v neko telekomunikacijsko firmo, ta dobi naročilo za postavitev transmiterjev na vojnem območju, pa si že notri. Tudi če nisi delničar, vsak dan kupuješ izdelke nekega koncerna. Veliko slovenskih podjetij je odvisnih od sodelovanja s podjetji na Zahodu, čeprav samo z nekimi vmesnimi proizvodi. To so verige ..."

Namen umetniškega projekta ni razsvetljevanje niti moraliziranje, ampak ima bolj pragmatičen smisel: "Umetnost ima pomembno družbeno funkcijo, da se družba lahko sama opazuje in da sama reflektira. Na ta način umetnost nima revolucionarnega potenciala sprememb. To je odvisno tudi od zakonodaje in od izvršilne oblasti. Ampak umetnost lahko odpre možnosti za nov način razmišljanja, komunikacije. Navsezadnje pa ravno na ta način, ko se družba opazuje, hkrati umetnost reproducira točno obstoječi diskurz oziroma družbo, ker razširja naše možnosti delovanja in razmišljanja." K premisleku bo pritegnil tudi astronomski dobiček, ki si ga bodo zagotovo priigrali investitorji Warmarkta. Velja poskusiti in ugotoviti, kako se znajdete v vojnem dobičkarstvu ...

povezava