25. 4. 2007 | Mladina 16 | Kultura
Paul Kersey ne oprošča + Čebulno polje
Paul Kersey ne oprošča
Triler Paul Kersey ne oprošča je bil kontroverzen, ko je leta 1974 vzletel - in je še vedno kontroverzen. Charles Bronson igra Paula Kerseyja, arhitekta, ki ima vse: dom, ženo, hčerko. Toda potem vse izgubi: vandali razbijejo njegov dom, ubijejo ženo in posilijo hčerko, tako da ostane katatonična. Kersey gre vase, toda ko obišče Tucson, mitsko kavbojsko mesto, dobi idejo: zakon mora vzeti v svoje roke! Tako kot so ga nekoč vzeli kavboji na divjem zahodu, v pravni in moralni divjini. In res, ko se vrne v New York, se prelevi v nočnega maščevalca, ultimativnega vigilanta: ponoči tava po stranskih ulicah in če mu kdo teži, ga ubije. Logika je preprosta, populistična: ker je pravosodje preveč liberalno (v New Yorku je na oblasti liberalna vlada), ker so socialni programi, s katerimi naj bi družbo zdravili, le strup, s katerim "bolezni" a la kriminal le vzpodbujajo, in ker ima policija zavezane roke, se mora človek branit sam! Pa vendar Kersey ni kontroverzen zato, ker vzame zakon v svoje roke, ampak zato, ker je bil najprej pacifist - in liberalec s permisivnim odnosom do kriminala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 4. 2007 | Mladina 16 | Kultura
Paul Kersey ne oprošča
Triler Paul Kersey ne oprošča je bil kontroverzen, ko je leta 1974 vzletel - in je še vedno kontroverzen. Charles Bronson igra Paula Kerseyja, arhitekta, ki ima vse: dom, ženo, hčerko. Toda potem vse izgubi: vandali razbijejo njegov dom, ubijejo ženo in posilijo hčerko, tako da ostane katatonična. Kersey gre vase, toda ko obišče Tucson, mitsko kavbojsko mesto, dobi idejo: zakon mora vzeti v svoje roke! Tako kot so ga nekoč vzeli kavboji na divjem zahodu, v pravni in moralni divjini. In res, ko se vrne v New York, se prelevi v nočnega maščevalca, ultimativnega vigilanta: ponoči tava po stranskih ulicah in če mu kdo teži, ga ubije. Logika je preprosta, populistična: ker je pravosodje preveč liberalno (v New Yorku je na oblasti liberalna vlada), ker so socialni programi, s katerimi naj bi družbo zdravili, le strup, s katerim "bolezni" a la kriminal le vzpodbujajo, in ker ima policija zavezane roke, se mora človek branit sam! Pa vendar Kersey ni kontroverzen zato, ker vzame zakon v svoje roke, ampak zato, ker je bil najprej pacifist - in liberalec s permisivnim odnosom do kriminala.
Kaj bi storil z malima lopovoma (James Woods & Franklyn Seales), ki v Čebulnem polju, posnetem po resnični zgodbi in bestsellerju Josepha Wambaugha, hladnokrvno ubijeta ugrabljenega policaja, si lahko mislite, toda Čebulno polje ponudi bolj kompleksno, bolj svinčeno in bolj rašomonsko sliko zločina in kazni, enega bolj iracionalnega od drugega. Brez moraliziranja.
Čebulno polje
