Zašpehan narod

Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je - bolj sociološko kot Guenther Walraff pred njim in manj avtodestruktivno kot Morgan Spurlock v šokumentarcu Super veliki jaz za njim - razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je - bolj sociološko kot Guenther Walraff pred njim in manj avtodestruktivno kot Morgan Spurlock v šokumentarcu Super veliki jaz za njim - razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno.

Prehranjevanje v Ameriki je nevarno, toda industrija hitre prehrane in njena priležnica, mesno-predelovalna industrija, nista spremenili le ameriške kuhinje, ampak tudi ekonomijo, socialo, okolje in, heh, družinske vrednote.

Knjiga Narod hitre prehrane, ki jemlje apetit in ki jo radi primerjajo z drugo veliko jemalko apetita, Džunglo, v kateri je Sinclair Lewis na začetku 20. stoletja razmontiral ameriško mesno-predelovalno industrijo, je tako katalog zločinov proti človeštvu, ki jih je zagrešila industrija hitre prehrane, kot katalog slastnih svinjarij, ki se znajdejo v hamburgerju - najbolj slasten “ingredient” je kakopak drek, zato lahko Don (Greg Kinnear), marketinški aparatčik big-mac korporacije in glavni junak Zašpehanega naroda, ekranizacije Naroda hitre prehrane, ugotovi le: “There's shit in the meat!”

Film pokaže dvoje: prvič, da so vse ameriške disfunkcije - od potrošništva in konformizma do izkoriščanja ilegalnih priseljencev - produkt hitre prehrane, in drugič, da ljudi povezuje ekonomija, ne pa kaka mistična halucinacija, kar je v h'woodskih filmih redkost. In kar je še večja redkost: film nudi vpogled v povsem degradirani delovni proces, v neposredno proizvodnjo, v ameriško klavnico.