Črna knjiga

Ker Paulu Verhovnu, avtorju Robocopa, Popolnega spomina, Prvinskega nagona in Vesoljskih bojevnikov, ni uspelo posneti najdražjega h'woodskega filma vseh časov, je sklenil, da posname najdražji nizozemski film vseh časov, toda Črna knjiga, ki so jo mnogi razglasili za njegovo verzijo Schindlerjevega seznama, vsebuje twist, ki bi ga Spielberg težko požrl. Film se odpre leta 1944, ko skuša nizozemska judovska družina Stein s skupino drugih Judov prebegniti na osvobojeno ozemlje, pri čemer jih naciji vse postrelijo - z izjemo atraktivne, radiantne hčerke, kabaretne pevke Rachel (Carice van Houten), ki se reši, tako da pristane pri odporniškem gibanju, ki jo takoj pošlje v akcijo.

Da bi rešila junaka undergrounda, se mora - kot “Ellis de Vries” - infiltrirati v nacistični štab, magari v posteljo gestapovskega poveljnika (Sebastian Koch). Ni problema. Njen seksapil - v kombinaciji z njeno totalno peroksidizacijo - je popolna krinka. Za “stvar” se je voljna ponižati, toda prav tu je twist: tako kot ona pritegne gestapovca, tudi gestapovec pritegne njo. Med njima klikne - in njun klik postane rezime vseh moralnih sivih con II. svetovne vojne, zgodovinske sugestivnosti in dvoumnosti revizionizma, toda Verhoven se ne zadovolji le s sivimi conami, sugestivnostmi in dvoumnostmi, ampak ji zniansira do vrtoglavosti, ki jo lahko razreši le mašina, kakršna je triler. Boj za preživetje, morala, pragmatizem, predsodki in cinizem si zastavljajo preprosto preveč precizna vprašanja.


Mladinina DVD trgovina