Max Modic

26. 10. 2007  |  Mladina 42  |  Kultura

Punca, ki ljubi porno

Marta Lamovšek o vtisih s snemanja drugačnega porno filma na seksualni delavnici s feminističnim predznakom

Marta Lamovšek

Marta Lamovšek
© Borut Krajnc

Če bi obstajal pekel po načrtih inženirk ortodoksnega feminizma, bi Marta Lamovšek že zdavnaj ždela v globočinah devetega kroga in vsak dan v treh izmenah, brez odmora za malico ali počitek, sežigala neskončne količine nedrčkov, tangic, fukštumfov, minic, visokih pet in podobne navlake, s katero so moške šovinistične svinje zasužnjile nezemeljsko krhkost ženske seksualnosti. Marta Lamovšek je namreč fotografinja, ki ne ustvarja samo glamuroznih ženskih portretov za slovenski Cosmopolitan, marveč sodeluje tudi s slovenskim Playboyem in fotografira nenaravno naličene gole ženske v poniževalnih položajih. Ker je ženska, je to njeno početje po feminističnem kodeksu še toliko bolj zavrženo. Poleg tega ureja Direktove erotične strani, piše o seksu kot o nečem popolnoma normalnem, deli nasvete s področja spolnosti, ureja svojo spletno stran in - kot sama pravi - zadeta od lajfa piše svoj blog, iz katerega ni razbrati niti trohice zaskrbljenosti zaradi pornografske pošasti, ki prek mobilcev in računalnikov zastruplja vzdušje naših dnevnih sob. In kar je najhujše, Marta Lamovšek izžareva presežke optimizma, kaže voljo do življenja in ustvarjanja v moškem svetu ter daje videz, da je s svojo žensko seksualnostjo že dolgo na ti. Če omenimo še to, da se ji pornografija ne upira, prav nasprotno, porno filme celo rada gleda, je v luči feminističnega evangelija pogubljena na vekomaj veke.

No, Marta Lamovšek je tudi ena od petih Slovenk, ki so se udeležile tridnevne delavnice španskega ženskega tandema Girlswholikeporno, ki je obiskal letošnje Mesto žensk, da bi skupaj posneli drugačen porno film. Udeleženke različnih profilov, od prodajalke do umetnice, so bile v povprečju stare okoli trideset let, družbo pa so jim delale še tri performerke Mesta žensk in dve tujki, ena od njiju petdesetletna ameriška svetovna popotnica. "V prvi vrsti sem se na delavnico prijavila zaradi firbca. Pišem o seksu v vseh pojavnih oblikah in poskušam pridobivati informacije iz prve roke," pojasni Marta. "Pričakovala sem natanko tisto, kar se je nato zgodilo, s tem da me je dogajanje na delavnici v določenih podrobnostih vendarle pozitivno presenetilo. Po eni strani sem pričakovala, da se tam ne bo dogajalo nič ekscesnega, po drugi pa me je zelo zanimalo, kako bodo udeleženke delavnice reagirale na pobude s strani obeh performerk. Ker, recimo temu tako, prihajam iz stroke, resda fotografske, ne pornografske, je bilo vse skupaj zame še toliko bolj intrigantno."

Marta pravi, da pozna malo žensk, ki bi iskreno govorile o svoji intimi in preferencah na področju pornografskega žanra. Ponavadi se ženski pogovori o pornografiji spremenijo v zabavljanje, še pogosteje pa v pljuvanje po vsem, kar bežno spominja na pornografijo. "Tisto, kar običajno najbolj pogrešam, je konstruktivna ženska debata na temo pornografije. In na tej delavnici nam je ta dialog uspelo vzpostaviti in se odkrito pogovoriti, kaj nas dejansko vzburja v tem žanru. Na začetku je bilo razumljivo čutiti zadrego, a voditeljici sta tega vajeni in znata udeleženke motivirati s sproščenimi pogovori o dojemanju lastne seksualnosti, svojo svobodomiselnost pa podkrepita tudi s posnetki. Ko smo prebili led, je prva udeleženka omenila, da najraje gleda prizore moške masturbacije. Več je moških, ki se samozadovoljujejo, bolje je. Druga je priznala, da jo dejansko rajca dvojna penetracija. In tako naprej." Skratka, ženske potemtakem fantazirate o enakih stvareh kot moški. "No, ne povsem, ampak zelo blizu. Delavnica je trajala tri dni, trikrat po tri ure, kar je na prvi pogled veliko, toda ko se znajdeš v taki skupini, spoznaš, da je bilo druženje v bistvu prekratko. Če bi bile skupaj dan, dva, bi pogled na lastno seksualnost osvobodile tudi tiste udeleženke, ki se v teh nekaj urah še niso povsem odprle."

Ob prvem stiku so nekatere udeleženke dale jasno vedeti, da pornografije ne marajo. Vsaj ne take, kakršne je na tržišču največ, torej pornografije, ki se povečini klanja izključno moškemu pogledu in se požvižga na ženske vizualne stimulanse. In kaj ženske konkretno moti? "To, da pogosto sploh ne vidijo obrazov moških igralcev. To, da so moški igralci pogosto odbijajoči in arogantno nastopaški. To, da so protagonistke med fukom večinoma slepo ubogljive in popolnoma podrejene. To, da pri porničih, ki naj bi rajcali oba spola, strogo heteroseksualne ženske nimamo izbire. Ženska želja praktično sploh ni upoštevana. Večino moti okostenela struktura porno filmov, ki se osredotočajo na površni peting, prevladujoče felacije in obvezne ejakulacije po ženskem obrazu." Okej, ampak tu govorimo o preigravanju klišejev, ki definirajo vsak žanrski film, pornografski še toliko bolj. "Že, ampak gre za princip, ki ga ne moreš zgrešiti in očitno zažiga samo pri enem segmentu potencialne publike, pri potrjenem heteroseksualnem moškem. Za drugačne poglede ni ne časa ne prostora. Na koncu smo prišle do ugotovitve, da se nobena ni udeležila delavnice zato, ker bi nasprotovala pornografiji. Gre za to, da se pač ne identificirajo z načinom ter izraznimi sredstvi, s katerimi prevladujoč koncept pornografije nagovarja uporabnike." Sklep je na dlani. Ženske bi morale aktivneje in konkretneje posegati po pornografskih izraznih sredstvih, s čimer bi ta žanr logično pridobil nove razsežnosti, nedvomno zanimive za širše občinstvo. "Drži, vendar to ne pomeni kopičenja romantičnega kiča, božanja, sentimentalne muzike in podobne gospodinjske navlake, ki jo, kdo ve zakaj, povezujejo z ženskim principom."

Udeleženke delavnice so se med drugim seznanile s spletnimi stranmi, ki ponujajo alternativno pornografijo in jih niti ni tako malo, njihove linke pa najdemo tudi na spletni strani GWLP. "Dobile smo širši pogled na to, kaj je bistvo seksualnosti. In bistvo ni zagovarjanje delitve na stroge hetero principe moškega in ženske, marveč brisanje meja med njima." Po Martinih besedah navzočnost moškega na delavnici ne bi motila. Seveda pod pogojem, da bi se vživel v skupino. "Definitivno bi razgibal dogajanje in vnesel novo razsežnost, a žal takega moškega ni bilo. Drugi dan, ko smo začele realizirati scenarije, so se priglasili trije fantje, ki so slišali, kaj se gremo. Saj ne bomo nič motili, v kotu bomo čisto tiho in gledali. E, to ne gre, smo rekle, če boste aktivno sodelovali, ste dobrodošli, drugače pa vas ne moremo pustiti noter. In njihova volja je hitro uplahnila. Mislim pa, da bi moške težje pripravile, da se intimno razgalijo, kot smo se ženske na delavnici."

Drugi dan delavnice je bil namenjen snemanju prizorov, ki so jih udeleženke prejšnji dan verbalno preigravale. "Ker je moj vizualni čut malce bolj izostren, lahko rečem, da nismo ustvarile nič presenetljivega, vesela pa sem bila, ker smo se z lahkoto dogovorile, kaj bomo počele in kako. Jaz sem pač snemala in se, podobno kot ostale udeleženke, preizkusila tudi pred kamero v vzpostavljanju intimnega vzdušja. Moram priznati, da je iz bežnih dotikov in delov teles nastala kar všečna in vznemirljiva inštalacija. Dražljiva za oko. Zelo pozitivno se mi zdi to, da nobena ni rekla, ne, jaz pa se tega ne grem. Če ne bi bile omejene s časom in sredstvi, bi zadeva zagotovo delovala izjemno erotično, če bi bile malce bolj predrzne, pa bi bila že hardcore. Problem je tudi v tem, da smo se morale prvi dan na hitro odločiti, kaj bomo naslednji dan snemale. Tako na hitro je težko biti zelo kreativen, sploh če ne veš, kako daleč greš lahko z ljudmi, ki jih prvič vidiš."

Marta se strinja, da ima vsako telo svojo erotično govorico, ki je neodvisna od splošno uveljavljenih - ali bolje, vsiljenih komercialnih klišejev. Ugotavlja, da se ženske, ki trdijo, da jih pornografija ne zanima, sprenevedajo. "Pornografija na svoj prepoznaven način prikazuje seks, seksamo pa tako ali drugače vsi. Seks je popolnoma naraven, zato je naraven tudi interes zanj. Če ne znaš niti sam pri sebi razčistiti, kakšne pornografije si želiš, je pač ne boš dobil. Morda uveljavljen pornografski izraz res ni merodajen, toda do sedaj kakšnih resnih zahtev po drugačnem ni slišati." Slišati je samo zahteve po prepovedih, kar pa je skregano z demokratično družbo, na katero se vsi tako radi sklicujemo. "Mislim, da bom delavnici navkljub še naprej gledala tiste porniče, ki sem jih do sedaj, bom pa intenzivneje brskala po straneh, ki prinašajo tudi alternativne poglede na pornografijo. Razlika? Hm, klasični komercialni porniči so namenjeni hitri potešitvi, alternativni pa sežejo globlje in ti dajo čas za razmislek. Če bi res vsi seksali tako, kot seksajo v komercialnih porničih, potem bi bil seks dejansko dolgočasen."

Girlswholikeporno: Maria Llopis in Agueda Banon

Girlswholikeporno: Maria Llopis in Agueda Banon
© Borut Krajnc