Moj Janez

Bilo je tako, kot da bi ustavili svet. Medtem ko so pametovali o delnih nepopolnih volilnih izidih, ugibali, kdo je in kdo ni, se zgodi breaking news na POP TV.

ZGONC: "Samo trenutek. Selimo se kar neposredno v Cankarjev dom, kjer imamo pred kamero Urško Bačovnik. Suzana, domnevam, da je s tabo?"

LOVEC: "Ja, tako je, Darja. Tukaj premierno danes, za nas, govori Urška Bačovnik. Gospa Bačovnik je zdaj pred našo kamero. Gospa Bačovnik, ste prišli danes sem podpret, smo videli, gospoda Peterleta?"

URŠKA BAČOVNIK: "Dober večer. Tako je, ja."

LOVEC: "Kakšen kandidat se vam zdi gospod Peterle? Zakaj ste se odločili zanj? Mogoče tudi zato, ali pa verjetno predvsem zato, ker ga podpira stranka vašega fanta?"

BAČOVNIK: "V bistvu sem se za podporo osebno odločila, sama. Verjetno iz predvsem treh, glavnih razlogov. Zato, ker se mi zdi, da je oziroma mogoče je res edini, ki je aktivno sodeloval pri nastanku naše države. Osebno sem se enkrat sicer pred tem srečala z njim in lahko rečem, da, po mojem občutku, ima gospod Peterle občutek za sočloveka. Poleg tega, se mi zdi, da ima tudi edini največjo podporo zunaj Slovenije."

LOVEC: "Povejte mi, vi redno hodite na volitve? Kaj si mislite o današnji precej nizki volilni udeležbi?"

BAČOVNIK: "No, lahko rečem, da pred leti nisem tako redno hodila na volitve, zdaj pa se mi zdi, sem spoznala, da je to res pomembno, da vsi, tudi mladi, odločamo za prihodnost Slovenije in da je treba iti na volitve."

LOVEC: "Se boste vnaprej malo bolj udeleževali tudi političnih zadev? Doslej vas pred kamero nismo uspeli zvabiti."

BAČOVNIK: "No, moja prva služba ostaja moja prva služba, moja prva ljubezen, in začetek zdravniške kariere je zelo naporen. Tako da, pač, politika je del mojega Janeza, ampak zame ostaja prva stvar zdravniški poklic."

LOVEC: "Vemo, da o zasebnih zadevah ponavadi nočete govoriti, pa vseeno moram vprašati. Ali ta nastop pred kamero, zdaj našo, za POP TV, pomeni, da bosta v prihodnje, mogoče, se tudi poročila?"

BAČOVNIK: "Ja, mogoče se pa oziroma bova se, verjetno se bova, če bo šlo vse tako naprej, kot gre, se bova."

LOVEC: "Kakšni so načrti? Kdaj, mogoče?"

BAČOVNIK: "Bomo videli."

In so se vrnili k premlevanju delnih volilnih izidov. A zaman ... vesoljna Slovenija se je ukvarjala le še s tem dogodkom, kajti Urška je spregovorila. Oziroma, če začnemo s komentarjem Danila Slivnika, da "je pa tudi normalno, da bo podprla Lojzeta Peterleta, če njen spremljevalec podpira njega. To bi bilo malo čudno, če bi ona podprla koga drugega," se zdi, kot da ji je bilo dovoljeno spregovoriti. Ker bi bilo pa res čudno, če bi imela drugačno mnenje kot njen verjetni bodoči mož. Naši moški še niso slišali za Arnolda Schwarzeneggerja in Mario Shriver, republikanca in demokratko, politično strahovito aktiven zakonski par, ki si ne deli politične orientacije. Pri nas očitno tako ne gre, žena mora imeti enako politično prepričanje kot mož, kar so izkazale tudi soproge kandidatov za predsednika države, ki so vse po vrsti delile svoje politično mnenje z moževim. Urška v tem očitno ni izjema. Tako nič ne pomaga, če gospodična Urška reče, da se je sama tako odločila. Če natančno analiziramo njeno izjavo, se zdi, da ji je bila odločitev sugerirana. Prvič: prizna, da ni hodila na volitve, sedaj pa misli, da mora, ker bodo mladi odločali o prihodnosti. Nadalje pravi, da se kaj prida ne zanima za politiko, ker je to poklic njenega Janeza. A kljub temu ni pozabila omeniti, da se je za Peterleta odločila, ker "je res edini, ki je aktivno sodeloval pri nastanku naše države". Če to ni naravnost iz domovinskega priročnika njenega Janeza. Na zaslugah za domovino gradimo prihodnost. Osamosvojitelj je avtomatično več vreden kot invalidka. Tudi za zdravnico. Še dobro, da ni bilo med kandidati tudi kakšnega domobranca.

Toda vse to je bilo pozabljeno, ko so se ji v usta položile besede o poroki. Lahko sicer trdite, da smo rumena družba. A nič zato, prenesem tudi ta očitek. Kajti če lahko ugledni francoski mediji pisarijo o predsednikovi ločitvi in njenih političnih posledicah, lahko tudi mi, obskurni slovenski časopiski, razpredamo o premierovi poroki. Še posebno zato, ker je bilo v zadnjem letu kar nekaj lažnih alarmov, češ da sta se tako ali tako že poročila. Menda v hotelu Lev. Besede o poroki so zanimive, ker je v tistem slavnem in razprodanem in ponovno natisnjenem intervjuju v Jani maja letos rekla, da "bo čas prinesel tudi ta odgovor. Zelo nenavadno bi bilo, če bi se ljudje najprej poročili in nato spoznavali!" Le nekaj mesecev kasneje, po nekaj partijah golfa, nekaj potovanjih v tujino, nekaj osvojenih vrhovih pa sta se dovolj spoznala, da govori o poroki. Kako pripravno na večer, ko se štejejo glasovi na volitvah za predsednika in se je tako rekoč že začela kampanja za parlamentarne volitve. Ah, kako hitro se ljudje spoznajo. In to spoznajo v pravem tajmingu. Kaj vem, morebiti JJ-ju in UB res delam krivico. Navsezadnje resnično delujeta zaljubljena, a kaj ko je v politiki dovoljeno prav vse in JJ je pretkan politik. Tudi zaljubljen ve, kdaj je pravi trenutek za medijsko bombico. In gospodična Urška me do sedaj še ni prepričala o tem, da ima lastno pamet in odločnost ter da je močna ženska, ki ima svoje mnenje. Kot rečeno - morebiti je, a njena javna podoba ni taka. Ob enoletnici njenega javnega nastopanja deluje kot bimbeta, ki sedi na lesenem drogu po državni proslavi; kot nekdo, ki kot do ust smejoča se najstnica za roko vodi premiera na koncert Jana Plestenjaka; kot nekdo, ki s premierom lazi na Škrlatico ob proslavi 11. obletnice blagoslovitve križa na njenem vrhu; kot nekdo, ki je Janeza spravil na dunajski operni ples; kot nekdo, ki skupaj s Sanaderjem gleda nogometno tekmo; kot nekdo, ki JJ-ja, zapriseženega asketa, odvleče na šoping v Emporium in Udine; kot nekdo, ki so ga naučili, naj na protokolarnih prireditvah drži roke v kvazimeniški sklenjeni pozi; kot nekdo, čigar fotografije z njenim Janezom pri Reutersu prodajajo kot fotografije slovenskega premiera in njegove žene Silvije; kot nekdo, ki ne komunicira z javnostjo in nima svojega mnenja, a vseeno kot nekdo, ki mu je partner premier z dekretom uredil položaj uradne partnerice. Oh, pa tudi tukaj se zaplete.

In tukaj tudi marsikatera ženska podvomi o tem, da so bile Urškine besede o poroki le izraz čiste, nepokvarjene ljubezni. Kajti ... Tistega dne je njen Janez volil v Grosupljem, na volišču se ni prikazal s svojo drago partnerico, temveč s hčerko. Ker je bil v Grosupljem, je jasno, da ima tam še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Kje je bila Urška? Doma, v Šentilju pri Velenju, ker ima tam stalno prebivališče. Ergo - golobčka po črki zakona nista zunajzakonska partnerja, ker uradno ne živita skupaj. Če ste prijavljeni v istem gospodinjstvu začasno, to ne pomeni, da živite v zunajzakonski skupnosti, lahko ste, denimo, lastnik in podnajemnik ali gospodar in gospodinjska pomočnica. In ker v teh, na Urškino čast revidiranih protokolarnih pravilih piše, da je partner premiera "zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, skladno z veljavno zakonodajo", se Urška v to kategorijo ne kvalificira avtomatično. Kajti zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravi, da je "zunajzakonska skupnosti dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med takima osebama neveljavna". Obstoj take zveze se dokazuje z listinami in s pričami. Torej če hoče Urška obdržati status protokolarne partnerice, se mora poročiti s svojim Janezom, sicer lahko slehernik izpodbija tako zvezo. Prihodnje leto bo tajming za poroko idealen. Kaj res še kdo misli, da so to le izjave čiste ljubezni? Ja, seveda, to je ena velika ljubezen.