Črkarska pravda

Razpored tipk na slovenski tipkovnici nima dolge zgodovine. Razporeditev, ki se v Sloveniji uporablja danes, se je uveljavila šele konec osemdesetih let, ko so slovensko - oziroma takrat še jugoslovansko - tipkovnico podprli proizvajalci programske opreme. Prej smo bili obsojeni na bolj ali manj improvizirane rešitve nadobudnih programerjev. Ti so seveda imeli vsak svojo predstavo, kako naj se šumniki razporedijo na angleške tipkovnice, ki so bile takrat v rabi. Današnji nabor znakov se je v dvajsetih letih povsem uveljavil in res težko najdemo operacijski sistem, ki slovenskega razporeda tipk ne bi podpiral.

Prav zato je v začetku oktobra večino presenetila novica, da Slovenski inštitut za standardizacijo za prihodnje leto pripravlja nov razpored znakov na tipkovnici. Razpored naj bi posodobili, na prstom dosegljivejša mesta prestavili znake, kot so poševnica, afna in znak za evro, črki Ć in Đ, ki sta na slovenski tipkovnici zastopani še iz časov skupnega jugoslovanskega razporeda, pa naj bi prestavili in naj bi bili v prihodnje dosegljivi le s pritiskom na dve tipki hkrati. V strokovni skupini, ki razvija nov razpored, sedita tudi predstavnik Microsofta in predstavnica Lugosa, slovenske skupnosti uporabnikov sistema Linux, tako da se avtorji nabora nadejajo hitre podpore novega razporeda v najbolj priljubljenih operacijskih sistemih.

Na prvi pogled hvalevredna poteza, ki naj bi olajšala tipkanje, pa bo poskrbela za vse prej kot to. Najprej je treba poudariti, da z današnjo slovensko tipkovnico pravzaprav ni nič narobe. Uspešno se uporablja že dvajset let in tisti, ki med tipkanjem gledajo na tipkovnico, so se bolj ali manj navadili, kje najdejo posamezen znak. Tisti, ki tipkajo desetprstno, pa imajo današnjo tipkovnico "zapisano v prstih". Predvsem ti se bodo ob tem, da nekdo prestavlja znake po tipkovnici, zdrznili, saj privajanje na nov razpored vzame kar nekaj časa, tako da bodo vsaj v začetku pri tipkanju nekoliko počasnejši.

Že od osamosvojitve različni jurišniki sicer bentijo čez tipkovnico zaradi črk Ć in Đ, ki našo tipkovnico in s tem, kot kaže, vse, kar je slovenskega, uvrščata na Balkan. Ti so z odločitvijo o uvedbi novega razporeda sicer rezervirano zadovoljni, vendar se že krešejo mnenja, ali je to, da bosta omenjeni črki še vedno na tipkovnici, četudi na manj vidnih mestih, polovičarstvo. Kot zanimivost naj omenimo, da prej omenjenih navdušencev nad izbrisom črk nič ne motijo črke angleške abecede, ki jih v slovenščini prav tako ni. Ob tem ne smemo pozabiti, da tudi med tistimi, ki jih ne vodijo nacionalistična čustva, ampak bi spreminjali razpored iz čisto praktičnih razlogov, ni konsenza, kakšen naj bi novi razpored bil. Pripadniki prav vsake stroke, katere predstavniki pri delu veliko uporabljajo računalnike in bolj ali manj eksotične kombinacije tipk, si želijo razporeda, ki bi bil čim bolj prilagojen njim. Tako oblikovalci že dolga leta zahtevajo, da na tipkovnici zamenjamo tipki Z in Y, da bosta na istih mestih kot na angleški tipkovnici, ker to precej poenostavi delo z oblikovalskimi programi. Delovna skupina jim sicer ni ustregla.

Da je spreminjanje razporeda lahko neumnost, pa se vidi že, če stvar pogledamo s čisto ekonomskega vidika. Dandanes je nakup tipkovnice z natisnjenimi slovenskimi znaki preprost, če se odločimo za najbolj priljubljene in poceni modele tipkovnic. Pri tipkovnicah višjega cenovnega razreda in nekaterih prenosnih računalnikih pa smo že obsojeni na angleški ali nemški razpored črk. Šumnike na tipkovnico doda bodisi prodajalec, ta jih na razpored preprosto dotiska (to pomeni, da imamo na nekaterih tipkah tudi šest ali sedem različnih znakov), bodisi jih dodajo z nalepkami, to pa je ne le grdo, ampak tudi moti pri hitrem tipkanju. Tako je zdaj, ko proizvajalci za vse države nekdanje Jugoslavije izdelujejo enake tipkovnice. Vprašanje pa je, koliko proizvajalcev tipkovnic in prenosnikov se bo potrudilo, da bodo natisnili unikaten razpored znakov na svoje izdelke za samo dvomilijonski trg, če se že sedaj, ko je ta trg 12-krat večji, pri precej izdelkih ne ubadajo s težavami, ki jih imajo pripadniki narodov s "čudnimi" znaki v abecedi.

Čeprav so v strokovni skupini tudi predstavniki proizvajalcev programske opreme, podpora novemu naboru v programih na naših računalnikih ni samoumevna. Pričakujemo lahko, da bodo nov nabor že takoj na začetku podprli v najbolj uporabljanih operacijskih sistemih, kot sta Windows in Linux, uporabniki manj priljubljenega programja pa bodo pri tem žal precej na slabšem. Kako je s tistimi, ki še vedno uporabljajo starejše različice Windowsov ali kakšen manj razširjen operacijski sistem? Kako je z napravami, ki imajo specializirano programsko opremo, a lahko nanje priključimo tudi navadne tipkovnice? Pot do podpore sedanjega razporeda v programski opremi je bila dolga in težka, precej programske opreme pa še dandanes ne podpira šumnikov povsem stoodstotno. Pa to ne velja samo za obskurne programe ... Navsezadnje je imel še pred petimi leti format PDF, najbolj priljubljen zapis za izmenjavo dokumentov na svetu, omejeno podporo šumnikom.

Novi nabor ne bo nič slabši od starega, če se odmisli to, da so uporabniki na stari nabor že navajeni, na novega pa se bodo morali še navaditi. A žal ne bo niti nič boljši. Čas in energijo strokovne skupine bi bolje porabili z razvojem slovenščini prilagojene dvorakovske razporeditve, saj bi z njo tistim, ki desetprstno tipkajo, lahko dejansko olajšal tipkanje, nam drugim, ki med tipkanjem gledamo v tipkovnico, pa pustil črke na mestih, kjer smo jih vajeni.