30. 12. 2007 | Mladina 51 | Kultura
Sedmina
Za Francijem Slakom, Janetom Kavčičem in Boštjanom Hladnikom je umrl še Matjaž Klopčič
Matjaž Klopčič 1934 - 2007
© Borut Krajnc
Umrl je Matjaž Klopčič. Malo pred Klopčičem je umrl Franci Slak. Malo pred Slakom, na začetku letošnjega leta, je umrl Jane Kavčič. In malo pred Kavčičem, lani, je umrl Boštjan Hladnik. Vsi so bili slovenski filmski režiserji. V času, ko slovenski film ni vedel, kaj naj počne s sabo, in ko so ga slepe ulice sedanje oblasti skoraj požrle, so torej drug za drugim umrli slovenski režiserji, ki so vse to že videli in ki so imeli vse to že za sabo - za sabo so imeli vse tiste mnoge krize slovenskega filma, za sabo so imeli vse tiste ultimate, partijske in studijske, za sabo so imeli dolge pavze med filmi, za sabo so imeli vse tiste male vojne s publiko, ki ni bila vedno na njihovi strani, in za sabo so imeli vse tiste bitke s slovensko oblastjo, ki si je film vedno razlagala po svoje. In to ne glede na to, kdo je bil na oblasti. A to še ni vse: drug za drugim so umrli slovenski režiserji, ki so prebijali led slovenske kinematografije - vsi so bili namreč znanilci in prinašalci novega, "novovalovci". Režiserji, ki so slovenski film spremenili - ali pa ga vsaj skušali. Zavestno. Namerno. Z naklepom. Vedeli so, kaj počnejo s sabo. Toda za razliko od mnogih slovenskih režiserjev so imeli to srečo, da so potem tudi posneli nekaj filmov, ki jim lahko rečeš opus.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
