Diskretni šarm diplomacije
Ali: naj gre ta kelih mimo mene
Maja Novak
© Arhiv Mladine
Nekoč davno, pred davnimi leti, ko sem še zmogla verjeti, da bo svet kdaj lepši, zlasti zame, sem na faksu imela prijateljico; skupaj sva posedali v njeni podnajemniški sobici, pili kofetke, si prerokovali iz tarota in sanjarili o tem, kako bo svet kmalu lepši, zlasti za naju. Ona si je želela postati pisateljica, jaz veleposlanica. (Vi tam v zadnji klopi, nehajte se hihitati. Saj nisem bila že zamlada tako jezikava kot danes. Za to, da se preleviš v zagrenjeno čarovnico, moraš več kot štirideset let živo "čutiti Slovenijo".) Prijateljica je napisala dokaj spodoben roman, a je po tem, ko je nek uveljavljen književnik grobo zavrnil njeno prošnjo, naj rokopis vsaj prebere, obupala nad književnostjo in se zaposlila v državni upravi; med drugim je službovala na zunanjem ministrstvu. Tako sva si pozneje včasih rekli, da sva druga drugi uresničili sanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
