film / Kruh naš vsakdanji

Ko je leta 1975 v kina privršalo Žrelo, si v trenutku ni več nihče upal v morje. Vsi so zbežali na plažo. Žrelo je ljudi tako prestrašilo, da so povsod videli morske pse. In to kanibalske! Take, ki žrejo ljudi. Toda če bi danes posneli Žrelo 5, bi bilo bolj malo verjetno, da bi morski pes še vedno žrl ljudi. Ne bi jih hotel. In zakaj ne? Ker mu ne bi teknili. Še več - gabili bi se mu. Studili. Bljak! Ob misli na ljudi bi se jim obračal želodec. Ne, morski pes ne bi hotel, da bi ta kruh postal njegovo telo. Iskreno rečeno, morski pes bi reagiral tako, kot da je ravnokar videl dokumentarec Kruh naš vsakdanji. Ko ste videli Žrelo, niste več hoteli v vodo - ko boste videli Kruh naš vsakdanji, ne boste več hoteli jesti. Pika. Nobene hrane več. Ničesar. Okej, skoraj ničesar. Jedli boste kvečjemu le še morske pse, ki ne jedo ljudi.