Najtesnejši in najzvestejši

Po različnih virih je tajnih lokacij na matičnem ozemlju države pet do sedem. Ena naj bi bila blizu italijanske Gorice, s Slovenijo povezana z dolgim predorom. Po nepreverjenih podatkih izgine napis Tito na Sabotinu vedno, kadar se gre tajno zasedat na to lokacijo; sestankovalci ne prenesejo, da bi se plazili pod Titom.

Vse lokacije so iz razlogov najstrožje zaupnosti zgradili tuji gradbinci, največ švicarski Baumeister in sinovi. Med domačimi, ki so to nekako zvohali, je bilo veliko godrnjanja; potolažili so jih lahko le tako, da so dobili v gradnjo nekaj predorov na ravnini.

Lokacije so varne pred eksplozijo atomske bombe in njenim akustičnim ekvivalentom - prisluškovanjem. Tu se lahko po mili volji govori, kar se hoče.

Vendar se ne, ta zapetost je pogojena s sestavo navzočih. Tu so Janša, Zver, Zorn, Grims, Tanko in Jerovšek. Slednjega imajo zraven zato, da mu kaj razložijo in se pri tem dobro počutijo. On si zaupno misli, da bi lahko bil na njegovem mestu Zorn.

Sestankovalci posedejo. Janša se za hip ozre v doprsni kip Jožeta Pučnika na steni natanko za Zverom, ki mu sedi nasproti, spusti pogled in zakroži po dvorjanih.

Kaj bo dobrega? reče.

Nastane osupla tišina. Premier je stvaren mož, ki razen v funkciji predsedovanja Evropski uniji nikoli ne izgublja časa s praznimi vljudnostmi. Odkod mu torej tak začetek?

Še Nika Dolinar, ki je ne omenjamo zato, ker je to bitje, ki ga ni, čeprav je vedno zraven, za hipec dvigne desno, gibljivejšo obrv. In jo še hitreje spusti.

Zorn pogleda Zvera in Grimsa. Ko vidi, da molčita, dostojanstveno molči še sam, čeprav bi se spodobilo, da na predsednikov dobrohotni uvod kaj reče. Tanko ne reče nič, ker se je iz ravnanja Boruta Pahorja naučil, da je to včasih najboljše.

Položaj rešuje Jerovšek. Razsodi, da je vodja po uvodu sodeč dobre volje in da jih, ne glede na lokacijo, ki sama po sebi narekuje resnost, spodbuja k šaljivi besedi. Pa zine:

Prav dobro se počutim pod Urško.

Njegova besedna igra se nanaša na to, da lokacija, na kateri so, leži globoko pod Uršljo goro.

Nika Dolinar temno zardi, prej osupla tišina se spremeni v grobno.

Jerovškov smeh, namenjen svoji lastni duhovitosti, naglo zamre. Zdaj je definitivno tiho.

Lokacija je grobnica minuto in triintrideset sekund. Šteje jih Grims, ki ima roke položene na mizo tako, da vidi na uro, ne da bi se mu bilo treba zganiti. Samo majhen premik z očmi na levo in navzdol mora tvegati.

Še je tiho.

Tišina se vleče in jemlje z lic ljudi pri omizju zadnjo barvo.

Potem pride odrešitev.

Janša se zasmeji in reče: Res bom moral paziti nanjo. Skrajni čas je, da se poročim.

Družba globoko pod Uršo se spusti v dolgo moško hahljanje. Najprisrčneje se hahlja Zorn; ker to ni v njegovi gotski naravi, je jasno, da se kesa svojega prejšnjega molka. Grims ga porogljivo pogleda in se hahlja tudi temu. Smehu se odreče, ko ga pod mizo doleti divja brca. Ker avtor podtalne agresije ni povsem jasen, napadeni za vsak primer poleg Zorna obrca še Zvera in Tanka. Jerovška, ki se mu je posrečilo, da se je zrinil k Janši, se ne loti, ker so njegove okončine preblizu posvečenih nog.

Dvorjani ne vedo dobro, kdaj bi bilo primerno nehati, pa se hahljajo naprej.

Janša s svinčnikom nežno potrka po mizi. Homeopatsko odmerjeni zvok odjekne kot grom. V hipu je spet tišina, rahlo zamuja le Zorn, da bi nekaj prej zamujenega za vsako ceno noter spravil.

Kdo po Zidarju? vpraša Janša. Lepe rjave oči so pozorno blage.

Navzoči vedo, da se je po nenavadnem uvodu naposled začel delovni posvet. Vedo tudi, da premier na svoje vprašanje že ima odgovor, zdaj pa ga na njih samo preizkuša. Grimsu in Zveru je jasno, da Janša sprašuje, kdo bo naslednji razkrinkani in zaloteni tajkun. Drugi kunci so negotovi, kaj pomeni vprašanje. V Jerovškovih možganih brbota in vrvra, potem pa se sprožijo neki stari refleksi. In reče:

Po Zidarju Zidar.

Grims se zakrohota.

Janša ga postrani pogleda in reče Jerovšku: Pravilno, Jožef, najprej se bo zvedelo še kaj o Zidarju. Naši policisti in tožilci so marljivi. Ampak kdo za njim?

Navzoči se zamislijo. Potem obotavljivo pade prvi predlog. Z velikim vprašajem ga izreče Zver. To odpre zapornice; vsuje se množica starih in svežih imen, sodelujoči se razvnamejo, spregovorijo domišljija, dobro poznavanje razmer na terenu, osebne zamere in tekmovalnost pred prvim med njimi. Think tank dela z visokimi obrati in užitkom, malone naslado. Enkrat vmes poklepetajo z državnim tožilstvom. Prej je bilo zelo tiho, zdaj je zelo glasno. Skoraj direndaj. K sreči je lokacija zgrajena iz 422.500 ton železobetona. Čeprav so zanjo skopali veliko luknjo, so Baumeister in sinovi zrinili Uršljo goro za poldrugi meter v višino. Geografi tega še niso opazili.

Janša se nasloni nazaj, opazuje druščino in se zdi zmerno zadovoljen.

Potem v drugo potrka s svinčnikom in vzpostavi zaželeno stanje.

Vi ste moji najtesnejši in najzvestejši sodelavci. Drži?

Zasliši se pritrjujoče, polaskano mrmranje.

In to se v javnosti ve, reče premier. Je tako?

Znova enako obarvano mrmranje.

Kdor tesno sodeluje z mano, se nanj prenese del moje pomembnosti. Vsi vi ste del mene. Je tako?

Mrmranje s primesjo rahle negotovosti. Des Guten zu viel?

Zvestoba je velika vrlina, nadaljuje glas vodje. Zame prva in največja.

Pričakujoč molk.

Nekoliko pomolči tudi Janša. Nato hitro vprašanje:

Kaj najbolj manjka operaciji Zidar in njegovi nasledniki?

Nika Dolinar komaj slišno zavzdihne. Janša se namršči. Zver se vpraša, ali ta vzdih bitja, ki ga sicer ni, a najbolj pozna svojega šefa, napoveduje kaj slabega. Grims začuti čudno nelagodje in usta mu tiho zamrmrajo nekaj besed v jeziku, ki slovi kot grimščica.

Janša ve, da na svoje vprašanje ne bo dobil odgovora, in si odgovori sam:

Verodostojnost, to je šibka točka. Obtožujejo nas, da je vse skupaj samo makiavelistično nabiranje političnih točk in nič več.

Nato logično in neizbežno novo vprašanje: In kako lahko to pomanjkljivost, ki nas utegne stati volilne zmage, najprepričljiveje odpravimo?

Tako, da moj kabinet napiše izjavo, da so to zlobne govorice, predlaga Zorn. Osebno jo napišem.

Premier mu ne privošči pogleda, ampak reče tisto, zaradi česar je Nika Dolinar vzdihnila.

Reče: Tako, da Zidarju sledi eden izmed vas. Vi ste moji najtesnejši in najzvestejši sodelavci. Če bo nekdo v seriji tajkunov eden izmed vas, bodo obrekovalci utihnili.

Vzdihne še sam.

Nato s pogledom dvakrat obkroži vse pri mizi. Pogled se naposled ustavi na nekom, ki ni Nika Dolinar.

***

Ime najbližjega in najzvestejšega bo znano maja. Če ne bo, je nekaj hudo narobe.