Peter Pan

 |  Mladina 26  |  Kultura

Reliefno in plastično

Dogodivščina s Sanjo ali kaj so intelektualni joški

© Rolando Peharec

Kar je tistega večera priteklo iz tetrapaka, nista bila dva oblačka mleka, ki ponavadi najprej potoneta na dno skodelice s čajem, potem pa se kot dve majceni atomski gobici počasi dvigneta in razpredeta po zlatorumeni, še prozorni, tekočini, in jo počasi spremenita v gosto, beli kavi podobno tvarino. Ne, zgodilo se je tisto, kar najbolj sovražim in se mi najbolj gabi: iz tiste ozke tetrapačne špranjice je v skodelico počasi padel nekakšen masten, sesirjen, mlečni pljunek, ki mu je sledila še bledikasta mlečna sirotka; vlekla se je prav počasi, kot masten zrel pljunek, in v nosnice mi je zlagoma prodiral oduren vonj po postanem gnilem mleku.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Pan

 |  Mladina 26  |  Kultura

© Rolando Peharec

Kar je tistega večera priteklo iz tetrapaka, nista bila dva oblačka mleka, ki ponavadi najprej potoneta na dno skodelice s čajem, potem pa se kot dve majceni atomski gobici počasi dvigneta in razpredeta po zlatorumeni, še prozorni, tekočini, in jo počasi spremenita v gosto, beli kavi podobno tvarino. Ne, zgodilo se je tisto, kar najbolj sovražim in se mi najbolj gabi: iz tiste ozke tetrapačne špranjice je v skodelico počasi padel nekakšen masten, sesirjen, mlečni pljunek, ki mu je sledila še bledikasta mlečna sirotka; vlekla se je prav počasi, kot masten zrel pljunek, in v nosnice mi je zlagoma prodiral oduren vonj po postanem gnilem mleku.

"Ogabno!", sem si zasikal v brado, zmečkal mastni, lepljivi tetrapak in pristavil vodo za novo skodelico čaja.

Sandra je medtem ležala na postelji, gola, z rahlo pokrčeno desno nogo in kadila džojnt. Imela je tiste vrste ljubkih joškic, ki tudi v ležečem položaju ostanejo vsaj rahlo izbočene in se ne posedejo kot prevoden puding, ko ga zvrneš na krožnik: velike (no, ravno prav velike), čvrste, z majhnimi kolobarji in vedno napetimi bradavicami. Naj je nosila modrček ali ne, naj je bilo poleti ali pozimi, njene rahlo prifrknjene bradavičke so vedno odločno napenjale majico, ki naj bi jih skrila, in na njej zarisovale majcene, komaj opazne, kroge... Večini se je to zdelo rahlo obsceno in neokusno, jaz pa se spominjam, da sem takrat, ko sem jo prvič videl, v trenutku otrdel. Želel sem si le še, da bi videl vse, kar se skriva pod majico, ne le sled napetih bradavičk; in bolj ko sem jo gledal, bolj sem postajal prepričan, da med nogami skriva vlažno, ozko pičko, takšno, ki kurca potem, ko ga pogoltne, stisne pri korenu in ga gnete dokler ne eksplodira vanjo. No, imam pač nekaj obsesij, ki jih ne znam vedno najbolje kontrolirati.

V teku let in sorazmerno s številom žensk, s katerimi sem spal, sem tako, na primer, razvil teorijo, da obstajata dva osnovna tipa ženskih teles: plastični in reliefni. Reliefna so tista telesa, kjer je jošk in riti pravzaprav le za vzorec, kjer bolj spominjajo na v dve gubi upognjeno kožo kot pa na vabljive in občutljive plastike iz čvrstega tkiva, ki jih je mogoče prijeti, zgrabiti, gnesti, poljubljati, lizati, gristi ...no, in še marsikaj marsikaj drugega. Reliefnih jošk takorekoč ni mogoče zgrabiti in jih pregnesti, pravzaprav jih lahko le primeš in privzdigneš in spet spustiš, nekako kot zavese ali tapiserije; v rokah delujejo kot morbiden tujek, nikoli se ne zlijejo z dlanmi, vanje ne moreš nikoli zakopati celega obraza, da bi z njimi nadrkal kurca pa je takorekoč nemogoče.

Ko reliefna ženska leže, ji joški ponavadi zdrsnejo nekam pod pazduho, razlezejo se ob prsnem košu kot slabo strjena želatina, bradavički pa potoneta v široka temna kolobarja. Reliefne ženske imajo ponavadi tudi odločno preširoke pičke. Prava pička, pička, ki je narejena za ugodje in užitek, ne le za reprodukcijo, mora biti ozka in vlažna. Kurca mora sprejeti počasi in ga še počasneje vleči vase, čutiti ga mora vsak milimeter, ko prodira vanjo, prav kakor mora kurac čutiti vsak milimeter njene vlažne toplote, čutiti mora, kako jo odpira in polni, kako je na koncu vedno manj, in kako ga vedno bolj oklepa, gnete in žveči.

Vso jo moraš čutiti prav vsakič, ko prodreš vanjo, in vsakič, ko ga iz nje izvlečeš, vsakič se mora sproti prilagajati velikosti, dolžini in debelini, trdoti in hitrosti.

Reliefne ženske pa imajo po pravilu velike, široke in neelastične pičke, v katerih se nekako izgubiš. Ko jih odpreš in razpreš je veselja ponavadi konec: znajdeš se v topli vlažni votlini, kjer se kurac (niti) nima ob kaj opreti. Občutek je malce nenavaden, kot da bi ždel v praznem in fukal zrak... Kot da bi skozi ozko špranjo prodrl v lepljivo neskončnost, potem pa ... nič.

Ko sem prvič spal z reliefno žensko sem mislil, da se mi vse skupaj mogoče le zdi, ker sva bila oba prilično zakajena. Potem pa sem se nekoč, čisto po naključju, znašel v postelji s Sanjo, dolgoletno prijateljico, ki sem jo spoznal na faksu (no, pravzaprav ni šlo za posteljo, ampak za star, zmahan lift). Stvar je bila pravzaprav hecna, saj se nikoli nisva posebej trudila eden okoli drugega, tistega večera pa sva (povsem naključno) skupaj odhajala iz K4. Bolj iz štosa kot iz resnične želje sem ji rekel:

"Sanja, a se ti kej fuka?"

"Ja, zlo", mi je odgovorila in me strmo gledala v oči. No, sem si rekel, tole zna biti pa zabavno. Obrnila sva se v mojo smer in celo pot nisva spregovorila niti besede več.

V trenutku, ko sva stopila v lift stolpnice, kjer sem stanoval, se je Sanja obrnila k meni, me prijela za ramena in me poljubila. No, tole se morda sliši kot kaka omledna romantična uvertura, v resnici pa mi je z jezikom grobo razprla usta in se globoko zajedla vame. Ne vem, če je bil za to kriv nepričakovano nenavaden splet okoliščin, ampak v momentu sem postal trd kot pohorski granit. No, to je pravzaprav moj problem, takorekoč vedno sem trd; in ko postanem trd, zamrejo vse moje intelektualne funkcije in ambicije, vse druge mundane želje in potrebe. Razen ene same: fukati! Zgrabil sem jo torej za ritnici, nekako avtomatsko in instinktivno, ne da bi sploh dobro vedel, da to res počnem, in pričel njeno mednožje počasi drgniti ob svojega. Čeprav mi je šla v tistem trenutku po glavi le ena sama stvar, se spomnim, da sem bil ob dotiku presenečen: ritnici sta se mi zdeli nekako majhni, rahlo koščeni in ne preveč čvrsti. Nekako uhajali sta mi iz rok. No, pa mi Sanja na srečo ni pustila, da bi se prav dolgo utapljal v svojih klasifikatoričnih manijah: z desno roko je urno segla med svojo pičko in mojega kurca, mi odpela zadrgo, se sklonila in ga ročno vzela v usta. Celega. Rahlo presenečen nad hitrostjo poteka dogodkov sem komaj še uspel pritisniti na gumb z napisom "Stop" in dvigalo se je ustavilo med sedmim in devetim nadstropjem. Potem se mi je pričel vrteti povsem drug film.

Sanja mi ga je najprej samo nežno oblizovala, čisto narahlo, samo z vrhovi navlaženih ustnic je drsela od korena proti glavici, jo z jezikom močno objela in stisnila, pa spet ušla nazaj do korena, ga potegnila vase kot liziko in se z jezikom spet počasi vrnila k razgreti glavici. Nekaj časa sem tako stal nad njo, v kotu lifta, z obema rokama oprt na popacane stene, in se prepuščal počasnemu ugodju. Po nekaj minutah pa nisem mogel več, pritisk je postal prevelik, prijel sem jo za glavo in ji ga pričel počasi porivati v usta. Celega. Sanja, ki mi je prej z eno roko gnetla jajca, s prsti druge pa brodila nekje okrog anusa, se je zdaj z levo roko oprijela moje ritnice, mi sredinec desne končno porinila v rit in pričela hlastno, kot da bi se ji kam mudilo, požirati mojega utripajočega in kot kamen trdega kurca. Vedno močnejšemu stisku ustnic in jezika se je počasi pridružil še nežen stisk zob, kot da bi ga naslonil na žagico za šniclanje, prst v riti pa je telovadil levo in desno in ozek prehod spreminjal v zijočo odprtino.

Prepričan sem, da sem tiste noči prebudil vsaj celo 7.,8. in 9. nadstropje, če že ne vse stolpnice. Počasi sem namreč povsem izgubil občutek za čas in prostor, in ko mi je po kakih desetih minutah prišlo, sem ga, ne da bi se prav zavedal - po pravici povedano pa me tudi brigalo ni kaj dosti - Sanji zarinil nekam daleč v grlene globine in sprostil vse svoje vokalne kapacitete. Če bi v liftu bile šipe, verjetno ne bi dolgo zdržale... To je moj problem: med seksom mi popustijo prav vse zavore, ne glede na to, kje in s kom sem. Pač ne znam prav sublimirati, ali kaj. Stvar zna biti včasih sicer malce nerodna, še zlasti če ne tulim v postelji. In še toliko bolj, če je ženska, s katero imam opraviti, podobne sorte. Ampak, božje volje pač ni mogoče spreminjati. Pa mi, po pravici povedano, tudi ni dosti do tega ...

Sanja je pogoltnila vso spermo, počasi, kot da bi pokušala vino, se dvignila in široko zasmejala. Potem si je, na moje presenečenje, spredaj odpela modrček (obožujem modrčke, ki se odpenjajo spredaj!) in rekla:

"No, zdej me boš pa celo noč fukou!"

Sanja je bila visokorasla blondinka z izrazitimi boki, močnimi stegni in nezanemarljivim oprsjem. Ko se je premikala, je trikotnik njenih spodnjih hlačk, ki se je risal skozi zlizane kavbojke, nežno nihal zdaj v desno, zdaj v levo, pa spet v desno in spet v levo. Prav kakor joškice za tankim pulijem. Ko sem jo tako večkrat opazoval, sem si vedno skušal predstavljati, kakšna je brez obleke, gola. Spraševal sem se, kako rada fuka: odspredaj, odzadaj, stoje, leže, ali se pri fuku z nogami opre na posteljo ali jih sklene na partnerjevem hrbtu, da bi ga pognala še globlje vase, ali med fukom kriči, stoka, golči ali ječi, ali pa je morda čisto tiho in le malce hitreje diha.

Take in podobne neslanosti so mi, ponavadi že vsemu trdemu, rojile po glavi, ko sem jo gledal v predavalnici ali ko zapušča fakulteto ali za šankom v bližnjem kafiču, in prav z lahkoto sem si predstavljal, kako ji brez predsodkov in brez sramu sledim v ženske toalete, ji slečem kavbojke in snamem hlačke, in jo na hitro pofukam na prvem umivalniku. Poceni fantazije pač.

Ko pa mi je v liftu servirala tisto o celonočnem fuku in si istočasno odpela modrček, mi je padel mrak na oči. Še enkrat sem lopnil po gumbu "Stop", tokrat nekje med enajstim in trinajstim nadstropjem, si dokončno snel hlače, Sanja pa je medtem izza hlač potegnila še bluzo in se pritisnila obme.

Joškice, ki sem jih nenadoma držal v rokah, so bile nekako drugačne od tistih, ki sem si jih predstavljal za parafernalijo obleke: bile so bele, mehke in za malenkost niže od položaja, v katerem sem jih pričakoval. Nekako reliefne, pač. Nekateri, v glavnem moški, takšni konstelaciji pravijo, da je (rahlo) povešena; nekatere moje prijateljice in znanke pa takšnim joškom, nekako samokritično in avtoironično, pravijo, "intelektualni joški".

No, Sanja je brez dvoma imela takšne "intelektualne joške", in bradavički sta še vedno počivali globoko v širokih, temnih kolobarjih. Ko sem si jih prvič nesel v usta, sem se ovedel, da niso le tople, temveč vroče, vrele, skoraj pregrete od nestrpnosti in pričakovanja. Moj jezik je nanje (očitno) deloval kot led: takoj ko sem se ju dotaknil, sta se kolobarja skrčila, bradavički pa izstopili in otrdeli, kot rezilo avtomatskega noža. Več kot očitno je postalo, da je Sanja s svojimi besedami mislila resno. Telesno resno.

Takoj, ko sem se je dotaknil, je pričela glasno sopsti, pravzaprav golčati, prijela me je za desno roko in jo brez obotavljanja, hitro in malce grobo, popeljala za hlačke. Če so bile njene joškice vrele, potem mi je Bog priča, da je bila njena pička razžarjena in goreča; utripala je v hitrem ritmu Sanjinega srca, in ko sem jo zajel v dlan in s sredincem počasi prodrl v njeno vrelo vlažno meso, je Sanja instinktivno stopila malce narazen. Z glavo, naslonjeno na steno lifta, arogantno napetimi bradavičkami in nesramno razkrečeno stojo ni bilo več kaj odlašati: kavbojke sem še uspel sleči z nje, tanke hlačke pa so se pod pritiskom rok obeh preprosto razcefrale. In končno sem se lahko zakopal v njeno svetlo, gosto poraščeno muco.

Dlačice so ji rahlo, ne vem zakaj, dišale po mešanici vanilijevega pudinga, breskev in mehčalca za perilo, ki pa ga je vse bolj prekrival tisti značilni, rahlo jedki vonj, ki mu večina preprosto pravi, "vonj po pički" ali "vonj po fuku". Z jezikom sem ji razmaknil dišečo špranjico in kot kuščar zlezel kar se le da globoko. Sanja je sunkovito trznila, mi z desno nogo stopila na ramo, da se je še bolj razprla, in mi glavo odločno potisnila v puhteči primež svojega mednožja; videl sem le še zlatorumene dlačice njene muce, vabeči jedki vonj je postajal vse močnejši, jezik pa se mi je izgubil nekje v širnem vlažnem prostranstvu. Z obema rokama sem jo zgrabil za ritnici, tako da so se prsti skoraj vdrli v meso in naredili bele sledove, potem pa jezik preselil na zgornji del njene nabrekle razpoke in se počasi, nežno, s kratkimi premori zajedel v njen gumbek (no, vsaj zdelo se mi je, da to počenjam nežno in počasi; če zdaj še enkrat pomislim na tisti večer se mi zdi veliko bolj verjetno, da sem po njeni pički divjal kot tornado). Ko sem ga prvič prekril z jezikom in objel z ustnicami je Sanjino telo ponovno trznilo v rahlem krču, noga ji je z mojega ramena zdrsnila na hrbet in mi sunkovito objela vrat, težo celega telesa pa je prenesla name, na moje roke, ki so še vedno gnetle njeni ritnici. Naenkrat je bila vsa v mojih rokah, in njen gumbek se je izgubljal nekje med mojim jezikom in nestrpno srebajočimi ustnicami. Z obema rokama mi je mršila lase in me obenem silovito, vedno močneje, potiskala medse, njen gumbek je postajal vedno bolj podoben gumbu, potem pa je nenadoma spustila mojo glavo. S kotičkom očesa sem lahko opazil, da je v dlani ujela svoji joški, ju pričela božati, s palcema in kazalcema pa obenem počasi drgniti in stiskati bradavički. Tisto, kar je bilo sprva še najbolj podobno hitremu, neenakomernemu dihanju, je zdaj prehajalo v nerazločljivo mešanico sopenja in hlipanja. Sam sem že prilično izgubil kontrolo nad seboj (kolikor je sploh še ostalo): Sanjo sem vedno bolj trdno držal za rit in jo pritiskal na svoj obraz, moja usta pa so izginjala v njeni vroči, razdraženi pički, ali pa se je njena pička izgubljala v mojih povsem nekontroliranih ustih. Na trenutke že nisem več prav vedel, kdo, kaj, kje in kako.

Ko so se pričele njene ritne mišice vedno bolj napenjati, telo pa trzati in se tresti, mi je postalo jasno, da ji počasi prihaja. S sredincem desne roke sem zdaj še sam zdrsnil v razporek med ritnicama in ji pričel počasi božati anus. Sanja je sprva odgovarjala tako, da je tudi sama vedno močneje pritiskala anus ob moj sredinec, ko pa sem končno prodrl vanjo, me je potna in tresoča zgrabila za lase, me potegnila stran od svojega mokrega mednožja, in na robu orgazma izdavila:

"Ne! Dej mi ga noter! Noter mi ga dej!!!"

Ni mi bilo treba reči dvakrat, saj sem bil tudi sam precej pri koncu. Poleg tega mi je všeč, če se ženske med seksom povsem sprostijo, rajca me, če postanejo rahlo opolzke in od časa do časa navržejo še kako vulgarnost. Dvignil sem se, Sanja pa se je s celim telesom oprla na steno dvigala. Rahlo sem ji privzdignil levo nogo, da bi lažje zlezel vanjo, in ko sem bil z glavico že v njeni utripajoči pički, me je trdno zgrabila za preostanek kurca, me pogledala z motnimi, priprtimi očmi, me z obema rokama objela okoli vratu in zašepetala:

"Počasi me dej! Čist počas me pofuki!"

Naj za intermezzo še enkrat povem, da me takšne stvari še dodatno vzburjajo. Rajca me, če ženske med fukom kričijo, če sopejo in me nagovarjajo naj jih fukam, naj jih še fukam, naj jih še enkrat pofukam, in mi potem postrežejo še s kako sočno svinjarijo. Moj kurac postane v trenutku še debelejši, še daljši in še trši, kot bi bil iz betona, nekje med križem in medenico pa se prebudi neustavljiv mehanizem, ki vztrajno in enakomerno sili naprej, noter, v mednožje.

Ko mi je Sanja zašepetala, naj jo porivam čisto počasi, me je tako stresla kot nekakšna elektrika; grobo sem jo poravnal na zadnji steni dvigala, potem pa ga počasi, res čisto počasi, do konca zarinil vanjo. Pravzaprav je kar sam poniknil vanjo, tako vroča in mastna je bila: v trenutku se je razprla in ga požirala in vlekla vase, dokler ni zunaj pustila le mojih velikih poraščenih jajc.

Ko sem bil cel v njej, ko sem lahko čutil, kako je razpoka njene pičke zajahala sam koren mojega kurca, je Sanja iz sebe izpustila le dolg, pridušen vzdih zadovoljstva, potem pa

se je z rokami oprla na moja ramena, se rahlo dvignila in mi nogi čvrsto prekrižala za hrbtom. Spet je bila vsa v mojih rokah, spet se mi je v celoti prepustila. Obrnil sem se, tako da sem bil tokrat jaz naslonjen na steno dvigala, in jo pričel počasi nabadati nase. Sprva res počasi, tako da sva oba lahko z užitkom opazovala, kako njena pička počasi požira mojo jekleno batino in jo spet počasi iztiska iz sebe, kako se vedno bolj širi, pa spet vedno bolj oži, ko drsi po kurcu gor in dol, kako je vedno bolj polna in kako se počasi prazni. Ta ples je seveda moral postati vedno intenzivnejši, vedno hitrejši. Kurca kmalu skorajda ni bilo več videti, tako strastno in hitro je natepaval Sanjino vročo luknjo, njeni joški pa so vedno hitreje poplesavali v ritmu fuka.

In tedaj me je prešinilo, v enem od tistih trenutkov, ko sem skušal njene plešoče bradavičke ujeti v usta, da so njene joške in njihov ples pravzaprav čisto drugačne od Sandrinih. Sandrini joškici sta kot dva hlebčka dobro vzhajanega testa, mehki na otip, a vendar čvrsti, polni in topli, in med fukom poplesujeta v majhnih nepravilnih krogih. Če jih stisneš se enakomerno napneta in kot da bi hotelu uiti med prsti oklepajočih dlani. Sanjini joškici sta nekako bolj spominjali na testo za pizzo, na testeni vrečki, ki nikoli nista povsem polni, in med fukom poskakujeta gor in dol, namesto da bi opisovali majcene elegantne kroge. Če jih stisneš, se nikoli enakomerno ne napneta, ampak nekako posedeta in izgineta v dlani.

Med mojim tihim ekskurzom v estetiko telesnega, je Sanja od občasnih, nekontroliranih vzdihov ugodja, počasi prihajala v register enakomernega stokanja in sopenja, in se nezadržno bližala vrhunca glasnega kričanja. Vedel sem, da je konec blizu. Z nogami se je krčevito oprijela mojih bokov, svoje mednožje sunkovito pritisnila ob moje, nakar jo je silovit krč upognil nazaj. Deset, dvajset, trideset sekund je trepetala v mojem naročju, potem pa se je telo sprostilo in napetost popustila.

Moj kurac je bil zdaj že nevarno višnjevo rdeč. Napet, nabrekel in trd. Tako trd, da sem imel občutek, da je le vprašanje trenutka, kdaj ga bo razneslo. In vendar mi v Sanjini goreči pički ni prišlo. Zdelo se mi je, kot da sem v velikem, širokem, toplem in vlažnem vakuumu, ki je vsepovsod okrog, in vendar ga ni mogoče nikjer zares občutiti. Zdelo se mi je, kot da natepavam praznino, kot da se kurac izgublja v praznem. Sanjina pička je bila tako velika in široka, da je na kurcu pravzaprav sploh nisem čutil. Čutil sem le udarjanje svojega mednožja ob njeno.

"Dej, obrn se okol", sem ji rekel.

Sanji so se zaiskrile oči. Zasmejala se je, zlezla s kurca, se obrnila, se z rokami oprla na steno dvigala in razširila noge. Nisem mogel pa tudi hotel nisem več čakati: trdno, res trdno sem jo prijel za boke in ji ga počasi zabil v rit.

"Prasec!", je zakričala Sanja in dlani skrčila v pesti. Ne vem, ali zaradi bolečine ali užitka ali morda obojega. Počasi sem ga izvlekel in ga ponovno zabil vanjo. Do konca, dokler nista ritnici zlezli na stran. In še enkrat, in še enkrat. Trikrat, štirikrat, petkrat... Sanjino začetno presenečenje se je pričelo očitno počasi spreminjati v zadovoljstvo: njeni široki boki so pričeli poplesavati levo in desno, navzgor in navzdol, predvsem pa jih je vleklo nazaj, proti meni, na kurca. Zdelo se je, kot da ga sploh noče več izpustiti.

"Prim me za joške!", je napol zašepetala napol zagolčala po nekaj minutah, "prim me za joške!"

Z dlanmi sem objel njeni joškici in ju pričel gnesti, medtem ko sem kurca še hitreje in še globlje zabadal v njeno rit. Čutil sem, kako ga tokrat analna mehanika stiska in gnete, kako ga Sanja srka vase in vleče vedno globlje, kako pravzaprav uživa še nekajkrat bolj kot prej.

Vsa potna se je na pol obrnila nazaj proti meni in zadihana stisnila skozi zobe:

"Pospermi me, Peter, pospermi me! Pršlo mi bo!"

Vedel sem, da bo tudi meni vsak hip prišlo. Spustil sem njene joške, z desno roko segel po razbeljeni pički, se z levo močno oprl na njeno ramo, in pritisnil, do koder je šlo. Sanji je v trenutku, ko sem se dotaknil njenega ščegetalčka, in jo s kurcem privzdignil od tal, glasno prišlo. Oralno, analno in genitalno, se mi zdi. Zgrabila me je za ritnico, kot bi hotela še sama pomagati, da bi kurac prodrl še globlje, in zasopla:

"Ne, prosm, ne nehat!"

Ob teh besedah se je meni stemnilo pred očmi. Ne vem prav, zakaj. Zarjovel sem in jo na kurcu privzdigoval in pritiskal ob steno, dokler nisem vanjo iztisnil zadnje, poslednje kapljice sperme. Tako vsaj pravi Sanja. Jaz se ne spominjam ničesar; le usločenega hrbta in švica, ki je kapljal med njena plapolajoča ritna hlebca.

"No, si pripravljen?" je iz sosednje sobe vprašala Sandra, ugasnila džojnt in razprla noge. Dolge noge ...

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec

© Rolando Peharec