Štorja enih uoken

Le malo stvari je tako zaznamovalo zadnjo četrtino minulega stoletja, kot so jo osebni računalniki. Med vsemi izdelki, ki pomenijo mejnike v razvoju računalnikov, pa se nam bo iz tega obdobja zagotovo vtisnil v spomin tudi, morda pa celo predvsem Microsoftov sistem Windows. Okna so zagotovo izdelek, ki je zdaj najpogosteje uporabljano računalniško okolje na svetu. Prevlada, nad katero so nekateri navdušeni, še več ljudi jo sovraži, večina pa nekako shaja z njo.

Kot vsaka dobra zamisel je bila tudi zamisel o okolju Windows napol izposojena, če že ne ukradena. Microsoft se je pri modeliranju novega sistema zgledoval po raziskavah znamenitega centra Xerox PARC, pa tudi glavnega tekmeca (nekoč in danes), pionirja osebnih računalnikov, podjetja Apple. Toda Microsoft je znan po tem, da zna zamisli drugih hitro obogatiti, implementirati in prodati.

Grafični uporabniški vmesnik Windows (tedaj to še ni bil operacijski sistem, temveč zgolj program za okolje MS-DOS) je bil napovedan že daljnega leta 1983. Microsoft je bil tedaj v vzponu, predvsem zaradi uspešnega sodelovanja z velikanom IBM. Windows je bil sprva zamišljen kot grafična nadgradnja za okolje MS-DOS, s katero bi lažje prikazali nekatere tipe podatkov, na primer grafe. Projekt je dobil občutno podporo in finančno injekcijo šele, ko je Apple predstavil svoje računalnike Macintosh, ki so prinesli revolucijo - grafični operacijski sistem.

Microsoft je nato hitel, pa kljub temu šele leta 1995, leto za Applom, izdal različico Windows 1.0. Hitrost razvoja je imela svojo ceno - izdelek je bil skoraj neuporaben oziroma namenjen sam sebi. Zanj ni bilo resnično koristnih programov, kot so urejevalniki besedil ali preglednice. Sistem ni podpiral okenskega prikaza programov, kot ga pojmujemo danes (okna so bila lahko le drugo ob drugem), sočasno je lahko deloval le en program. Za uporabo je bila potrebna za tiste čase zelo draga strojna oprema. Še najzanimivejši del je bila igra Reversi. Precej uspešnejši so bili tedanji grafični operacijski sistemi GEM (Atari), Amiga (Commodore) in MacOS (Apple). Od teh je do danes preživel le slednji.

Windows 1.0 ima zdaj za Microsoft le zgodovinski pomen, toda priznati je treba, da kljub neuspehu niso odnehali. Novo različico z oznako Windows 2.03 so predstavili leta 1987. Tedaj so končno "odkrili" programska okna, ki jih lahko preklapljamo in jim spreminjamo velikost. Iz grafičnega zornega kota velikih sprememb ni bilo, prav tako je še naprej primanjkovalo uporabnih programov. Eden prvih je bil Corel Draw, risarski program, ki je še danes "zakon" na tem področju. Zanimivo, da je bil Microsoft tedaj precej uspešnejši pri programih za računalnike Macintosh, kjer so tržili zelo uspešno preglednico Excel. Urejevalnik Word je obstajal le za okolje DOS, ki je prevladovalo na računalnikih PC. Ljubitelji grafike pa so se navduševali nad okoljem NextStep, ki ga je tržil ubežnik iz družbe Apple - Steve Jobs.

Pravijo, da gre v tretje rado. Kar ni uspelo v prvih dveh poskusih, je Microsoftu uspelo v tretjem. Okolje Windows 3.0, ki so ga predstavili leta 1990, je hitro postalo prodajna uspešnica. Microsoft je grafični vmesnik močno izpilil, prav tako pa naredil s sistemom primerno okolje za uporabo drugih grafičnih programov. Ljudje so se zaljubili v igro Pasjansa (Solitaire), ki je bila vključena v sistem. Precejšen razlog za uspeh je treba iskati v tem, da so ravno tedaj na trg prišli razmeroma zmogljivi, a poceni računalniki s procesorji 80386, na katerih je Windows 3.0 deloval povsem spodobno. Toda pravi razlog ne tiči v samih Oknih. Microsoft je istega leta predstavil urejevalnik Word for Windows 1.0, leto kasneje pa še celoten komplet Office for Windows 1.0. Ta dva sta pravi razlog, zakaj so ljudje množično začeli uporabljati okolje Windows, saj so programi ponujali precej več kot tedanji izdelki za okolje MS-DOS.

Obdobje absolutizma

Tu se razvoj okolja Windows loči v dve smeri. Mnogi so že tedaj opozarjali, da je Windows le "lupina", poveznjena čez okolje MS-DOS, in zato tehnično zastarela, celo neprimerna. Microsoft je že nekaj let sodeloval pri drugem projektu, skupaj z družbo IBM je razvijal operacijski sistem OS/2. Toda nekje sredi razvoja sta se podjetji sprli. IBM je sam nadaljeval razvoj sistema OS/2, Microsoft pa je nadaljeval razvoj svoje izvedbe in jo leta 1993 izdal pod imenom Windows NT (že prva različica je nosila oznako 3.1). Windows NT je temeljil na povsem novem, sodobnem jedru, čeprav je imel enak uporabniški vmesnik kot dotedanji Windows 3.0, vendar je za tiste čase potreboval zelo zmogljive in drage računalnike. Zato je ta izdelek taval na obrobju dogajanja, s čimer je potrdil tezo, da je pri nakupu novih Microsoftovih izdelkov vedno pametno počakati na eno ali dve reviziji. OS/2 je bil precej prepričljivejši izdelek.

Microsoft je še naprej razvijal tudi okolje Windows 3.x, tako da je kmalu dobilo različico 3.1, precej obogateno s podporo za večpredstavnost (zvok, video), kasneje pa še posebno različico Windows for Workgroups 3.11. Ta je v svet osebnih računalnikov prinesla preprosto možnost povezovanja računalnikov v omrežja. Toda na trgu so obstajale zelo dobre druge možnosti, tako da Okna še niso imela dominantne vloge.

Microsoft je enega izmed vrhuncev zagotovo dosegel leta 1995, ko je predstavil močno prenovljeno okolje Windows 95. Še vedno pa mu nismo mogli reči operacijski sistem, saj je bil globoko v ozadju še naprej MS-DOS. Toda uporabniški vmesnik je bil prenovljen, sodoben, zabaven, uporaben. Ko je Microsoft le nekaj mesecev kasneje predstavil programski paket Office 95, se je začelo obdobje "absolutizma", saj so Microsoftovi izdelki na vsej črti zdesetkali tekmece, vsaj kar zadeva prodajne uspehe.

Microsoft je bil že tedaj velikan, ki si je lahko privoščil drage reklamne kampanje, pa tudi nekatere nečedne poteze, zaradi katerih je nekaj let kasneje postal predmet sodnih sporov in polemik. Microsoft je z veseljem sklepal pogodbe s proizvajalci računalnikov za "prvo" vgradnjo Oken v nove sisteme, vendar je kot pogoj za ugodne cene postavljal določila, ki so omejevala možnosti tekmecev. Na dogajanje je kmalu postalo pozorno ameriško pravosodje, zelo občutljivo za monopole, in Microsoftovo premoč so začeli zavirati po legalnih poteh. V resnici precej neuspešno, saj so se navadno razmere na trgu spremenile, preden je ukrep prišel v veljavo.

Pri Microsoftu so se zavedali, da kljub uspehu ni pametno spati na lovorikah. Zato so leta 1996 izdali še precej izboljšan operacijski sistem Windows NT 4.0, ki je še danes temelj številnih strežnikov in morda doslej eden najuspešnejših Microsoftovih izdelkov. Sistem je dobil uporabniški vmesnik okolja Windows 95, še vedno pa je bil namenjen profesionalni rabi, zato so končni uporabniki posegali predvsem po cenejših (in s strojne plati manj zahtevnih) Oknih 95. Slovence je prepričalo še to, da smo tedaj dobili prvo slovensko različico nekega operacijskega sistema. Istega leta je IBM izdal OS/2 Warp 4, verjetno najboljši OS/2 do zdaj, toda izdelek se preprosto ni prijel. Od tedaj je z njim šlo samo še navzdol. Na ravni sistemov PC je imel Microsoft torej prosto pot.

Leta 1998 je prišel na vrsto sistem Windows 98. V bistvu je šlo le za različico okolja Windows 95 s številnimi izboljšavami, prvič pa so pri Microsoftu uradno priznali pomen interneta z vključitvijo spletnega brskalnika v sam sistem. Microsoft je še leta 1995 načrtoval svoje omrežje MS Network (MSN), ki naj bi bilo alternativa internetu. Toda načrt je propadel že v začetku, saj je internet rasel precej hitreje. Odločitev, da vključijo spletni brskalnik v okolje Windows, so mnogi šteli za monopolno dejanje, začela se je vojna z brskalnikom Netscape. Stvar se je nadaljevala na sodišču, vendar je Netscape medtem izgubil bitko. Microsoft je zmagal, čeprav so kasneje določili, da je kriv in bi se zaradi tega moral razdeliti na dva dela. Toda položaj na trgu je bil že povsem drugačen.

Kasneje sta na trg prišla še Windows 98 Second Edition (SE) in Windows Millenium Edition (ME), vendar sta le izboljšavi okolja Windows 98 oziroma okolja Windows 95. Globoko v jedru je še vedno MS-DOS, kar je v strokovnih krogih že predmet posmeha. Toda dejstvo je, da na tej platformi igre, pomemben sopotnik računalništva, delujejo bolje kot v okolju Windows NT, zato Microsoft nadaljuje zgodbo. Zakaj pa ne, če so prodajni uspehi še vedno nadvse dobri. Toda kljub temu je danes jasno - Windows ME je zadnja postaja sistema, ki se posredno spreminja že od leta 1990 (različice Windows 3.0).

Leto z magično številko 2000 je kot nalašč za ponudbo novih izdelkov in Microsoft zagotovo ni hotel zamuditi te enkratne priložnosti. Izdelek se je imenoval Windows 2000, čeprav gre v bistvu za Windows NT 5.0. Marketing je pač odločil, da oznaka 2000 zveni privlačneje. Novi operacijski sistem prinaša številne novosti, čeprav so večje pri strežniški različici kot tiste za končne uporabnike. Ta različica je še vedno podobna okolju Windows 95/98/ME/4.0, kar se zdi nekaterim dolgočasno, večina pa je vesela, da se ji ni treba učiti in privajati na nov sistem. Sistem morda vseeno ni bil tako uspešno sprejet, kot bi pričakovali. Zaradi zahtevnosti mnogi pri strežnikih še danes raje uporabljajo Windows NT, končnim uporabnikom pa je tudi uradno namenjen Windows ME.

Jutri XP

Tako pridemo do sedanjega dogajanja. Morda tudi zaradi le delnega uspeha okolja Windows 2000 so pri Microsoftu zelo pohiteli in za konec letošnjega oktobra napovedali nov operacijski sistem, ki bo nosil oznako Windows XP. Prvič bo isti operacijski sistem namenjen obojim, poklicnim in domačim uporabnikom, čeprav v rahlo spremenjenih različicah (Professional in Home). Glavna novost je močno spremenjen uporabniški vmesnik, prvič po letu 1995 (Windows 95), vendar v ozadju ostaja jedro, znano iz današnjega sistema Windows 2000. Pri Microsoftu internetno na sistem gledajo kot na Windows NT 5.1, kar že samo po sebi pove dovolj. Windows XP bo na voljo tudi v slovenščini, čeprav le napol - prevedena bo le profesionalna različica, domači uporabniki se bodo hočeš nočeš morali naučiti angleščine ali pa ostati pri sedanji (slovenski) različici sistema Windows 98/ME.

Strežniške različice prvič v zgodovini sistema Windows NT ne bodo predstavljene sočasno z uporabniškimi. Te bodo nosile oznako .NET, ki v kratkem imenu združuje mogočno strategijo za prihodnost - vse večjo usmerjenost v internetne storitve. Z drugimi besedami to, kar so nekateri drugi v računalniški industriji govorili že več let. Kako bo to videti in ali bo res tako koristno za uporabnike, pa bomo spoznali šele čez čas.

Okolje Windows, ki je z leti torej postalo pravi operacijski sistem, se počasi bliža svoji dvajsetletnici, to pa ni kar tako. Pričakujemo seveda lahko, da se bo zgodba še nadaljevala. Tržno ime, ki ga je Microsoft ustvaril z imenom Windows, je vredno zlata, zato ni nič čudnega, če ga bodo izkoriščali vse dotlej, dokler bo mogoče. To se kaže tudi v tem, da z imenom Windows poimenujejo sisteme, ki z okoljem Oken nimajo prav dosti skupnega, recimo okolje Windows CE za ročne in žepne računalnike. Trženje je v teh časih namreč vsaj tako pomembno kot tehnologija. Upajmo le, da ne bo prevladalo.

povezava

povezava