13. 8. 2001 | Mladina 32 | Kultura | Film
Ameriški psiho
American Psycho, 2000
Odkar je Spielberg posnel Žrelo, ljudje vedno dvakrat premislijo, preden skočijo v morje. In odkar je Hitchcock posnel Psiho, ljudje vedno stokrat premislijo, preden skočijo pod tuš. Saj veste, lahko jim spodrsne - na lastni krvi. Tuširanje je tako že 40 let nekaj smrtno nevarnega. Drži, pod tušem je človek res pogubno nebogljen: gol je, drsi mu, nima prave opore, oči mu megli voda, para ga izolira in po glavi mu non-stop roji Janet Leigh, ki je v napačnem filmu v napačnem motelu ob napačni uri skočila pod napačen tuš. In ko zdaj v kakem trilerju bejba na lepem začuti potrebo po higieni, vemo, da si je podpisala smrtno obsodbo, da je praktično ni več in da jo od zrezka loči le še mesarski nož. Ameriški psiho se začne pod tušem. Toda brez panike, tip, ki se tušira (tušira, tušira in tušira), ni v smrtni nevarnosti. Ne bliža se mu nož. Ne čaka ga krvodajalska akcija. Ne obeta se mu redekoracija kopalnice. Nihče ne preži nanj. Kar pa ne čudi - psiho je namreč že pod tušem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
