1. 10. 2001 | Mladina 39 | Kultura | Film
Hitri in drzni
The Fast and the Furious, 2001
Sočasno z napadom na Ameriko je umrl Samuel Z. Arkoff, kapo slovite filmske firme American International Pictures (AIP), unikatne tovarne nizkobudžetnih čudes a la Bil sem najstniški volkodlak, Panika v letu nič, Trip, Mož z rentgenskimi očmi, Propad hiše Usher, Vedro krvi, Neverjetni kolosalni mož in Hitri in drzni, ki so postale pojem B filma. Ti filmi, na katerih so zrasle generacije sodobnih režiserjev, tudi Quentin Tarantino, so bili bolj energični, bolj delinkventni, bolj adrenalinski in predvsem bolj moderni od filmov velikih h'woodskih studiev, ki so za časom vedno zamujali, zato ne preseneča, da se jim je leta 1979 poklonil newyorški Muzej moderne umetnosti, ki je med drugim zavrtel tudi Hitre in drzne, dirkaško sub-klasiko iz leta 1954, v kateri sta igrala John Ireland in Dorothy Malone. Zgodba je bila resda tenka, toda hej, od filma o dirki, v katero se inflitrira tudi kriminalec, ki hoče zbežati v Mehiko, ne moreš pričakovati, da bo doktoriral iz klasične filozofije. Dovolj je že, da diplomira iz filozofije preživetja. In filmi firme AIP so bili vedno prav to: male alegorije preživetja, male teorije preživetja. Vedno so bili pač v darwinistični tekmi z velikim Hollywoodom, tako da publika ni smela zaspati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
