Ljubljana
Ko si Slovenec razreže žile, ne pomeni, da hoče zares umreti. Le opozoriti hoče nase. Le na pomoč kliče. Žile si razreže zato, ker ve, da ga bodo rešili. To vam bo povedal vsak doc. Toda ko Slovenec skoči z Ljubljanskega nebotičnika, z nacionalnega monumenta, ve, da mu ni pomoči. Ne blefira. To ni le S.O.S., ampak SMS - okej, sporočilo. Sporoča nam: z mano je resda nekaj narobe, toda z vami tudi! Njegov samomor je recenzija Slovenije, njene metropole, njene urbanosti, njene nacionalne mitologije ("Kdor ne skače, ni Slovenc"). In Ljubljana, drugi film Igorja Šterka (Ekspres ekspres), se začne prav s to slovensko urbano legendo - s samomorilskim skokom z nacionalnega monumenta. Ne z Ljubljanskega nebotičnika, ampak z Ljubljanskega gradu. Sporočilo fanta, ki skoči, je jasno: nisem se vklopil. Nisem padel noter. Še toliko bolj, ker ni iz Ljubljane. Njegov imidž je sicer urban, zelo cool, toda očitno samega sebe ni več uspel prepričati, da je cool. Ne vemo, kako mu je ime. Le zakaj bi? Ni bil in. Tragično: umrl je s kino vstopnico v žepu. Še bolj tragično: umrl je z neuporabljeno kino vstopnico v žepu. Hja, film se je začel nekaj ur po njegovem samomoru. V žepu je imel vstopnico - živel je že v prihodnosti. No, vsaj malo, simbolično.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
