Dergi in Roza v kraljestvu svizca
Boris Jurjaševič, 2004
Dergi (Marko Derganc) je radijski svetovalec, ki beži pred koroško Slovenko, Roza (Andrej Rozman) pa socialni delavec, ki skuša graščino, preurejeno v sirotišnico, rešiti pred ameriškim Slovencem. In ker drugi potrebuje kapital, s katerim bi izplačal denacionalizacijskega kavboja, prvi pa skrivališče, se zatečeta v kraljestvo svizca - v planinsko kočo, ki postane njuno malo podjetje. Gostje, ki tja prihajajo, sicer who's who slovenske estrade (od Matjaža Javšnika in Primoža Ekarta do Maše Derganc in Foxy Teens), bi lahko v Kajmaku in marmeladi igrali trupla - zvenijo namreč tako, kot da so si replike napisali sami. Z zobmi grizejo vrstice, ki pa ne ugriznejo. Humor je tako aseptičen, da ga ne bi rešil niti studijski smeh, tako neslišen, da mora Bojan Emeršič stalno prdeti, in obenem tako mrtev, da mora Janez Škof igrati duha, da bi ostali izgledali živi. Vse je tako poceni, da je celo Jernej Kuntner brez akcenta. Hej, recite, kar vam pade na pamet - nad 1.000 metrov je vse dovoljeno!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Dergi (Marko Derganc) je radijski svetovalec, ki beži pred koroško Slovenko, Roza (Andrej Rozman) pa socialni delavec, ki skuša graščino, preurejeno v sirotišnico, rešiti pred ameriškim Slovencem. In ker drugi potrebuje kapital, s katerim bi izplačal denacionalizacijskega kavboja, prvi pa skrivališče, se zatečeta v kraljestvo svizca - v planinsko kočo, ki postane njuno malo podjetje. Gostje, ki tja prihajajo, sicer who's who slovenske estrade (od Matjaža Javšnika in Primoža Ekarta do Maše Derganc in Foxy Teens), bi lahko v Kajmaku in marmeladi igrali trupla - zvenijo namreč tako, kot da so si replike napisali sami. Z zobmi grizejo vrstice, ki pa ne ugriznejo. Humor je tako aseptičen, da ga ne bi rešil niti studijski smeh, tako neslišen, da mora Bojan Emeršič stalno prdeti, in obenem tako mrtev, da mora Janez Škof igrati duha, da bi ostali izgledali živi. Vse je tako poceni, da je celo Jernej Kuntner brez akcenta. Hej, recite, kar vam pade na pamet - nad 1.000 metrov je vse dovoljeno!
To naj bi kakopak opravičilo naivnost te folklorne komedije, ki lahko tekmuje le z naivnostjo prvega slovenskega "dolgega" filma, V kraljestvu zlatoroga, ki je bil posnet leta 1931. In iskreno rečeno, film Dergi in Roza v kraljestvu svizca izgleda tako, kot da je bil posnet še kako leto prej. Dergi in Roza skušata v filmu izraziti to, česar v reklamah za 3 X 3 nista mogla. Saj veste, reklame so tako komercialne, tako omejene in tako brezosebne, da človek ne more povedati vsega, kar hoče. Tisti, ki se jim je ob gledanju reklam za 3 X 3 zdelo, da sta Dergi in Roza film, ki čaka na to, da se zgodi, lahko zdaj v grozi spoznajo, da je bila to iluzija - Dergi in Roza sta bila le reklama, ki se je zgodila. Ko vas napis na začetku opozori, "da je film posnet v zasebni produkciji, brez kakršnihkoli državnih finančnih subvencij", najprej pomislite, da gre za krik skupine patriotov, ki so užaljeni, ker država ni dojela državotvornosti njihovega humorja, toda ne - to je v resnici le pretveza za dolga ekonomsko-propagandna sporočila njihovih pokroviteljev. Vidite, ker jih država ni podprla, zdaj cel film rolajo reklame... ee, razstave produktov. V tej komediji je več reklamnih blokov kot komedije. Če bi v glavnih vlogah nastopali direktorji teh firm, ne bi trpela niti kvaliteta sporočil niti kvaliteta igre - kvaliteta komedije pa bi le pridobila.
ZELO PROTI +
