21. 6. 2004 | Mladina 24 | Kultura | Film
Moje življenje brez mene
My Life Without Me, 2003
Filmi so po svoji naturi pogrebi - ljudje se v filmih rodijo in umrejo. Le zakaj ne? Filmi junake ustvarijo, zato lahko z njimi počnejo, kar hočejo. In zato je vedno nekdo na tem, da umre. Trik je običajno v tem, da ne vemo, kdo bo umrl. No, obstajajo pa tudi filmi, pri katerih že takoj na začetku izvemo, kdo bo na koncu umrl - in Moje življenje brez mene je tak film. Ann (Sarah Polley), 23-letna mati dveh otrok, sicer snažilka na lokalni univerzi, pride namreč k zdravniku, ki ji pove, da ima raka - in da sta ji preostala le še dva meseca življenja. Morda trije. Škoda - če bi ji preostali le še trije tedni, bi bilo še bolj zanimivo. Zdravnik ima itak obraz večnega pogrebca (ne sprašujte), tako da je v popolni rimi z intonacijo tele španske žalostinke, posnete v Kanadi. Ann sklene, da tega ne bo povedala nikomur - niti svojemu možu (Scott Speedman). Hej, niti materi, prijateljici ali pa frizerki, akoravno jih igrajo Deborah Harry, Amanda Plummer in Maria de Medeiros, fine igralke, ki bi si zaslužile kako kost. Toda ne - Ann jih pusti clueless. Ker je na tem, da umre, lahko počne, kar hoče, zato v restavraciji sestavi ad hoc spisek desetih reči, ki jih mora storiti, preden umre.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
