Privlačna soseda

Privlačna soseda je navidez čisti high-concept. Naj vas spomnim: tako so v osemdesetih rekli filmom, v katerih je bilo zgodbe toliko, kot je gre v propagandni slogan. Recimo: Arnold Schwarzenegger in Danny DeVito sta Dvojčka. V film se jim je zdelo nesmiselno tlačiti reči, ki jih niso potrebovali pri marketingu tega filma.

Tudi Privlačna soseda izgleda kot marketinški koncept: fant se zatreska v starejšo sosedo, za katero pa se izkaže, da je bivša porno igralka. In res, Privlačna soseda je tudi sicer otrok osemdesetih, specifično - otrok filma Tvegan posel (1983), v katerem se fant (Tom Cruise) zatreska v starejšo bejbo, ki je v resnici cipa. A po drugi strani - kdo pa naj bo fantazija potnega, motnega, tesnobnega, hormonskega, neizkušeni, naivno seksističnega adolescenta, ki se hoče znebiti nedolžnosti, če ne prav bejba, ki slovi po tem, da hitro da.

Toda tako kot je Tveganemu poslu uspelo, da je bil več kot le high-concept, to uspe tudi Privlačni sosedi. Matthew Kidman (Emile Hirsch), 18-letni gimnazijec, predsednik razredne skupnosti, živi tako študiozno, tako ambiciozno, tako zadržano in tako previdno, kot da je pred njim bogata politična kariera.

Ne, ni surfer. In ne, ni pobegnil iz Ameriške pite. Nenadni pogled na Danielle (Elisha Cuthbert), bajno in bujno sosedo, projekcijo sanjske blondinke, ga sicer razpne, toda ko se izkaže, da lizika ne diši po Playboyju, ampak po Pornowoodu, lahko le nemočno ugotovi, da se mu je seksualni škandal zgodil, še preden je postal politik. Seks ga privlači in obenem straši, še zlasti ko se pojavi arogantni, brezčutni, diabolični zvodniški producent, ki hoče njegovo muzo zvleči nazaj v film, kjer bo orgazme spet le hlinila.

Privlačna soseda, sofisticirana, niti malo razpuščena kombinacija romantične komedije, filma dozorevanja, seksualne farse in najstniške romance, ujame tisto fino, v sodobnih h'woodskih filmih tako redko balanso med ritmom najstniškega fantaziranja in ritmom realnosti, med uročenostjo in negotovostjo, med voyeurizmom in nepredvidljivostjo, med občutkom krivde in uživanjem v občutku krivde.

ZA