30. 5. 2005 | Mladina 22 | Kultura | Film
A smo že tam?
Are We There Yet?, 2005
Samski, nonšalantni, mizantropski, rahlo infantilni Nick (Ice Cube), nekdanji drugoligaški bejzbolist, zdaj lastnik štacune s športno memorabilio, se na lepem zatrapa v Suzanne (Nia Long), ločenko z dvema otrokoma. Toda Nick ne mara otrok. Specifično: “Otroci so kot ščurki, razlika je le v tem, da jih ne smeš pohoditi”. Ni problema - tudi mulca namreč njega ne preneseta, še toliko bolj, ker računata, da se bo pravi, biološki daddy vendarle vrnil. In tu je problem: Nick je v Suzzane tako zatrapan, da je voljan narediti in sprejeti vse, čisto vse, do zadnjega ponižanja, vključno z dejstvom, da mulca, rojena jackassa, njegove genitalije spremenita v tarčo za pikado. Za vsako ceno ga hočeta zlomiti, toda Nick vse požre. In na koncu je prisiljen požreti tudi ultimativno ponižanje - problematična mulca mora odpeljati iz Oregona v Kanado. Ni hujšega. Sam z njima - na jebenem potovanju! Če bi Nick videl kak road-movie, bi se potovanja razveselil, še več - če bi videl kak road-movie, bi ju na potovanje odpeljal kar takoj, v trenutku, ko bi ju zagledal, ker bi pač vedel, da potovanje človeka povsem spremeni, oz. ker bi vedel, da ju lahko spremeni le s tripom. Še vedno bi imel road-movie, toda gledalcu bi prihranil z neandertalskimi klišeji drugih žanrov, predvsem s klišejem o “razširjeni” družini, ki da nujno potrebuje močnega, možatega, heroičnega očeta, in z rasnim klišejem... ee, s tisto blazno potrebo h'woodskih filmov, da vsakič, ko črnce spremenijo v belce, v “črnce” potem spremenijo Azijce.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
