3. 7. 2005 | Mladina 26 | Kultura | Film
Dvojna ničla
Double Zero, 2004
Gotovo se spomnite filma Casino Royale, ki so ga posneli zato, da bi parodirali filme o Jamesu Bondu. Ergo: smešili so bondiade, toda ironija in obenem tragedija je bila v tem, da so bile bondiade bolj smešne. In bolj zabavne. Hja, bondiade so že tradicionalno bolj smešne od svojih parodij. Še huje, bondiade je nesmiselno in že kar nemogoče parodirati, to pa zato, ker so vedno zelo samoironične in samoparodične, ker se ne jemljejo resno, ker živijo od distance do sebe in do tega, kar predstavljajo - ker se torej zelo dobro zavedajo svoje absurdnosti. Bondiade so še vedno najboljše parodije bondiad. In seveda - bondiade so obenem tudi najboljše parodije svojih parodij. In svojih imitacij. Dvojna ničla je francoska parodija Jamesa Bonda: tu imate vsa obča mesta - nuklearno orožje, ki izgine, teroriste, ki se skušajo dokopati do tega orožja za množično uničevanje, varnost sveta, ki obvisi na nitki, specialne efekte, spektakularne ringelšpile, eksplozije pleksija in dekoltejev, diaboličnega megalomana, eksotične lokacije in dva multi-kulti kretena, Bena (Eric Judor) in Willa (Ramzy Bedia), ki ju angažirajo zato, da bi zmedla in zavedla “os zla”. Dvojna ničla je tipično orožje za množično zabavo - ko ga pogledaš, od njega ne ostane nič. Bolje rečeno, humor je tako infantilen, da bi celo otroci v vrtcu raje prešaltali na Austina Powersa. Dvojna ničla je revija ničelnega humorja, ki je ne bi rešili niti podnapisi najbolj smešne bondiade.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
