24. 8. 2005 | Mladina 34 | Kultura | Film
Fantom iz opere
The Phantom of the Opera, 2004
Fantom iz opere, ekranizacija brodvejskega hita Andrewa Lloyda Webberja, je cocktail zgodbe o dveh tipih, iznakaženem geniju (Gerard Butler), in neiznakaženem lepotcu (Patrick Wilson), ki pecata operno divo (Emmy Rossum), glamurja, ki ima toliko seksapila kot sveča, spektakla, ki diši po prisilnem jopiču, kostumov, ki izgledajo kot izklesani, mraka, ki je tako kičast kot libreto, soundtracka, ki je tako dolgočasno pompozen, da bi zredil celo Celine Dion, duetov, ki bi lahko spremljali Disneyjeve risanke, melodrame, ki ritem izgubi vsakič, ko zamenja ključ, emocij, ki so tako birokratske kot avkcija, na kateri so jih kupili, metafor, s katerimi bi lahko zafilali vse luknje v Bushevih govorih (vagina = tunel; seks = “nočna glasba”), in serije igralcev, ki so tako plastični, da ne morejo hkrati peti in igrati, toda peti ne jenjajo, heh, niti ko spijo. Fantom iz opere pripada New Yorku in turistom, ki ga obiskujejo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
